Zbirka različnih

SMISELNIH BIOLOŠKIH POSEBNIH PROGRAMOV

po ugotovitvah Germanische Heilkunde® Dr. med. Rykea Geerda Hamerja

Sladkorna bolezen
Vzrok in učinek

"Železno pravilo raka" (1.biološki naravni zakon) in "Zakon dvofaznosti vseh bolezni, če se konflikt razreši" (2. biološki naravni zakon) sta bila predpogoja za odkritje "Ontogenetskega sistema tumorjev in rakavih ekvivalentov" (3. biološki naravni zakon). V logično razumljivi obliki nam pokaže tesno povezanost naših konfliktov s pripadajočimi možganskimi releji ter pripadajočimi organi, v razvojno-pomembnem smislu. Posledično dobi celotna naša histopatologija organov popolnoma pregleden, samoumeven red. Releji za iste konflikte in histološko iste organe ležijo v možganih zelo blizu skupaj.

Tako imenovane bolezni - v resnici "posebni programi narave" - ​​organov, ki spadajo v zunanjo zarodno plast in jih nadzira možganska skorja, so bolj ali manj homogene. Strogo gledano jih moramo razdeliti na raka in raku ekvivalentne bolezni (raku podobne bolezni). So ektodermalno-kortikalno nadzorovane bolezni, ki prav tako natančno potekajo po 5-tih bioloških naravnih zakonov Germanische Heilkunde, vendar namesto okvare snovi ali celične fuzije, celic kažejo izgubo funkcije.
Sem spadajo motorična paraliza, okvare vida in sluha ter diabetes in insuficienca glukagona, z njihovimi pripadajočimi konflikti in hamerjevimi žarišči (HH) v možganih in, če se konflikt reši, sledi tudi ozdravitvena faza z njenimi simptomi in zapleti.

HH v možganih opisuje območje, področje, regijo ali točko v možganih, kjer je DHS (Dirk Hamerjev sindrom), ta konfliktni šok, "udaril". Položaj ne nastane slučajno, temveč je računalniški rele tisti, ki ga posameznik v sekundi DHS-a, ustrezajoč konfliktni vsebini, "asociira ", kar zopet korespondira z hamerjevim žariščem (HH) pripadajočega organa.

Pri alfa otočnih celicah trebušne slinavke na primer vidimo, pri doživetem konfliktu strah-gnus , s hamerjevim žariščem v hipotalamusu, tako imenovano "motnjo" z nezadostno mobilizacijo glikogena iz jeter in posledično hipoglikemični šok ali pred šokovne razmere, hipoglikemijo, pomanjkanje sladkorja v krvi,  ne pa povečanja števila celic.  HH je frontalno levo, ležeč med možgani.

V konfliktno aktivni fazi
pride do izgube funkcionalnosti alfa otočnih celic (pomanjkanje  glukagona) z naraščajočo hipoglikemijo. - Pacient: "Hodim kot po vati".

V ozdravitveni fazi
raven sladkorja v krvi spet počasi narašča. 
Pozor: Epileptoidna kriza, ki se pojavi sredi ozdravitvene faze, lahko za kratek čas povzroči padec sladkorja, hipoglikemijo in nato vodi k daljšem, močnem skoku krvnega sladkorja.

Pri sladkorni bolezni tipa II (diabetes mellitus), ki vsebuje konflikt nenaklonjenosti do samega sebe in ima HH na sprednji desni strani, v hipotalamusu medmožganov, ​​vidimo tudi "motnjo" vendar tukaj beta otočnih celic trebušne slinavke z nezadostno proizvodnjo insulina, brez celične proliferacije beta otočnih celic.

V konfliktno aktivni fazi
pride do izgube funkcije beta otočnih celic. Zato se krvni sladkor zaradi pomanjkanja inzulina zviša.

V ozdravitveni fazi
se krvni sladkor  počasi spet zniža.
Pozor: V epileptoidni krizi se lahko za kratek čas pojavi hiperglikemija (visok krvni sladkor), in nato vodi v dolgotrajno hipoglikemijo (nizek krvni sladkor).

Tudi če se celice na organu pri raku enakovrednih boleznih ne stopijo , se zdi, da so v določenih pogledih spremenjene, tako kot se spremenijo odgovorna področja možganov, saj v ozdravitveni fazi insulom nekoliko nabrekne. Toda kljub spremembi se zdi, da so te celice še po več letih konfliktne aktivnosti, po razrešitvi konflikta, še vedno obnovljive.

Tu je zelo pomembna določitev levoročnosti ali desnoročnosti, saj brez tega spoznanja se sploh ne da delati. Preizkus je naslednji: Če nekdo v gledališču ploska po levi roki z desno roko, je desničar in, nasprotno, levičar. Roka, ki ploska je vedno vodilna, torej določa ročnost, torej na kateri strani možganov oseba "deluje".
Levičarstvo, na primer, postavlja konflikt na nasprotno stran možganov v primerjavi z običajnim desničarstvom. Od tu naprej gre vse natanko tako, kot bi tekel obratni konflikt za desničarja.

V praksi to pomeni:

  • Desničarka utrpi hipoglikemijo zaradi konflikta strahu in gnusa, to je nizek krvni sladkor.
  • Levičarka pri istem konfliktu , utrpi diabetes mellitus (sladkorna bolezen tipa II).
  • Desničar utrpi zaradi konflikta nenaklonjenosti diabetes mellitus.
  • Levičar pri istem konfliktu utrpi hipoglikemijo, torej nizek krvni sladkor.

Izjeme so možne zaradi hormonskih sprememb oziroma tako imenovanih shizofrenih konstelacij. Po pravilih Germanische Heilkunde to pomeni, da je na nasprotni hemisferi že moral "udariti" konflikt in mora biti še aktiven.

Konflikt strahu in gnusa s hipoglikemijo pomeni, da se vam gnusi nekdo ali nekaj posebnega - vedno predpostavljamo DHS (torej tudi podgane, miši ali pajki)

Primer:
1/4 ure pred smrtjo matere je pacient priča, kako iz prozorne drenaže, ki je bila nameščena v predelu tumorja, izhaja črna, gosta, krvava masa. Na levi strani možganov je utrpel konflikt strahu in gnusa z insuficienco glukagona ali nezadostnostjo alfa otočnih celic: to je hipoglikemija. Ta pacient je imel zaradi hipoglikemije stalen apetit, vendar je kljub temu shujšal, ker je bil v shizofreni konstelaciji.

Konflikt odpora in konflikt upiranja pomeni odpor ali upiranje nekomu ali nečemu posebnemu (tudi operaciji, amputaciji ali kemoterapiji). 

Primer:
En mesec pred ločitvijo je družina nekega pacienta le-tega na vsak način znova poskušala odvrniti od ločitve. Grozili so mu z najhujšimi posledicami in finančnim propadom. Kot desničar je utrpel konflikt upora in odpora, desno cerebralno, kar je povzročilo diabetes mellitus. 

Vendar pa ne obstajajo le najrazličnejše variacije znotraj konflikta ali konfliktnega dogodka, ampak seveda obstajajo tudi različice, ko se konflikti pojavljajo sočasno ali v faznem nasprotju drug z drugim. 

O dvojnem konfliktu govorimo, ko sta prizadeta oba sladkorna releja, vendar je konflikt "udaril" drug za drugim in se lahko tudi glede tematike konflikta nenehno spreminja.

Za osrednji sladkorni konflikt je na primer značilno, da ima pacient kortikalno spredaj prevladujoče hamerjevo žarišče, torej tako imenovano konfiguracijo strelne tarče, centralno ležeče v desni in levi veliko-možganski hemisferi, in ima posledično sočasno inzulinsko odpoved in pomanjkanje glukagona. Suma sumarum sladkor torej ni visok, nasprotno, lahko niha med 34 mg in 140 mg krvnega sladkorja na tešče. Bolnik je ob tem bolj izpostavljen hipoglikemiji kot diabetični komi. Kljub temu se lahko krvni sladkor po obroku dvigne na vrednosti preko 300. 

Včasih smo takšne vrste diabetesa imenovali labilen diabetes. Po Germanische Heilkunde lahko zdaj dobro razumemo ta čudna nihanja. Posebnost pri njih je, da so sestavljeni iz dveh različnih komponent. Pri pacientih s takšnimi nihanji so stvari zapletene iz dveh razlogov: 
Po eni strani obstaja približen konflikt - in ravnotežje simptomov med pomanjkanjem sladkorja in povišanjem sladkorja, ki se večinoma do neke mere uravnoteži. Seveda pride pri tem tako do kratkotrajnega pomanjkanja sladkorja kot do povišanja sladkorja. Če bi lahko rešili del tega celotnega konfliktnega kompleksa, na primer del konflikta upor, bi pacient verjetno končal v popolni hipoglikemiji (padec sladkorja) in s tem bil v življenjski nevarnosti. Če bi se rešil drugi del konflikta, bi pacient zlahka padel v diabetično komo

Ta zapletenost nam preprečuje, da bi preprosto brezskrbno, brez vedenja o vzrokih in posledicah, na slepo "terapirali na tem".
Lahko postane jasno, da ob vsej preglednosti medsebojnih odnosov, praktično ravnanje s temi konfliktnimi kompleksi zahteva visoko stopnjo diagnostike in terapevtske previdnosti.

Z DHS-om vse trdno leži, vključno s tako imenovanimi tirnicami.
Pod tirnice razumemo, ko na primer ženska odkrije svojega moža v zelo grdi situaciji, na primer s prostitutko in je utrpela konflikt strahu in gnusa, kasneje pa sreča isto ali podobno žensko, ki jo spominja na to žensko in s tem takoj presede nazaj na to tirnico. V takem primeru zadostuje ista barva las, izrez obraza, vonj ali njen parfum, njen glas itd. To pomeni, da se lahko celoten konfliktni kompleks ponovno aktivira. Te spremljajoče okoliščine so material, iz katerih so narejene tudi alergije, ki jih lahko nato z našimi majhnimi obliži preizkušamo.

Možne pa so tudi druge kombinacije različnih konfliktov – tako imenovani sindromi. Lahko se zgodi, da so konflikti skupaj "udarili" na isti strani možganov, na primer pri istem DHS-u, ali tudi v različnih delih možganov, odvisno od različnih konfliktnih vidikov.

Primer:
5-letniku je njegov pijan oče  v usta tlačil paradižnik, kumare in ribje konzerve. Ko se je deček ob tem zgražal, ga je oče pretepel. Otrok je moral bruhati, a to je očeta še toliko bolj razjezilo in ga je le še močneje tepel. Otrok je utrpel DHS: konflikt revirska jeza (organsko: želodčna razjeda). Zdaj je oče še toliko bolj tlačil otroku v usta kumare, paradižnik in ribje konzerve. Otrok je bil nepopisno zgrožen, a oče "iz principa" ni odnehal čeprav ali zato, ker je bil pijan. Po vsakem bruhanju je fantu spet tlačil kumare, paradižnik in ribje konzerve.

Le nekaj minut po prvem konfliktu je otrok utrpel drugega, konflikt strah-gnus. V trenutku je bil v shizofreni konstelaciji in je imel bulimično konstelacijo, in sicer na več tirnicah: Kadarkoli so na mizo prišle kumare ali paradižnik ali ribje konzerve, je otrok takoj začutil slabost in takoj bruhal, poleg tega je moral zaradi hipoglikemije, zaradi konflikta strah-gnus takoj pojesti nekaj sladkega: Sla po hrani!
Zadostovalo je že, da se je oče spet napil, kar je sprožilo to stanje. V nadaljevanju pa, če je pacient šel nekam jesti in je gostinec nič hudega sluteče postregel s kumaricami ali paradižnikom ali ribjimi konzervami – ali pa so te stvari postregli prijatelju, je pacient takoj stopil na tirnico, moral bruhati in takoj se je pojavila strašna želja po hrani ( bulimična-kombinacija).

Na tem primeru lahko zelo jasno vidimo, da ni dovolj le najti DHS, ampak da moramo v spominu pacienta natančno ugotoviti vse spremljajoče izkušnje, ker so pomembne. Nekatere ponovitve konflikta lahko razumemo le, če smo vestno ugotovili vse tirnice, ki so se začele z DHS-om.

DHS je mejnik začetka stroge zakonitosti med  psiho, možgani  in fizičnim organom. To je revolucija ne le za medicino, ampak tudi za duhovno znanost, ki je doslej dušo, psiho ali duha štela za v veliki meri nematerialno in je želela telo razumeti le kot "nosilca svobodnega duha". Tudi tu moramo vse odmisliti in ponovno premisliti.

Copyright by Dr. med. Ryke Geerd Hamer 
prevod: Anita Kogelnik