Zobje
in zakaj nam povzročajo težave

Germanische Heilkunde je naravoslovna veda, tako kot fizika, kemija ali biologija, zato zahteva natančno diagnostično delo, še celo veliko bolj kot v dosedanji šolski- ali simptomatski medicini. Temelji na 5 empirično odkritih bioloških naravnih zakonih, ki jih najdemo v vsakem posameznem primeru smiselnega biološkega posebnega programa, pri ljudeh in sesalcih, v strogo znanstvenem smislu – torej tudi pri naših tako imenovanih zobnih »boleznih«.

Naši zobje so večinoma sestavljeni iz sklenine, ki prekriva krono, in zobne kosti, v kateri je korenina, ki je prevlečena s cementom in daje zobem obliko od konice korenine do krone. Nadalje, iz tako imenovane pulpe, kot fino živčno jedrne mase in obzobne membrane (parodontalne), ki pa obdaja zobne korenine.

In tako kot je vsak zob sestavljen iz različnih delov, tudi ti deli pripadajo različnim zarodnim plastem in delom možganov. Vsak zob nima samo posebne funkcije, ampak tudi specifično vsebino konflikta:

• Sekalci = "zgrabiti"
• Podočniki  = "ujeti"
• Ličniki - kočniki  = "zmleti"

in vse skupaj spet diferencirano glede na desničarstvo/levičarstvo, konflikt z otrokom/mamo ali partnerjem. To neizogibno povzroči različne, tako imenovane "bolezenske slike".

Razvojna zgodovina  zob, ust, ustrezni konflikti, lokalizacija v možganih in nova dognanja dr. Hamerja v novi izdaji "Znanstveno-embriološka stomatološka tabela Germanische Heilkunde"

Zobni kostni "rak", natančneje, dejanske osteolize dentina, spada, tako kot skeletni sistem našega organizma, v veliko možganski - belosnovni - mezoderm, torej k srednjemu kličnemu listu (srednja zarodna plast). 
Zato nastajajo  v konfliktno aktivni fazi luknje.

Osnovni konflikt tukaj je konflikt ugriza, praktično konflikt padca samospoštovanja zaradi nezmožnosti ugrizniti, to je, da bi nekoga želeli ugrizniti, a ga ne morete, ker je posameznik premočan ali prevelik.

Primer: šibkega, rahločutnega fanta, močnejši sošolci v šoli vedno tepejo in ponižujejo
ali  jazbečarja nenehno grize sosedov ovčar.

Hamerjevo žarišče se nahaja v čelni meduli velikih možganov, in sicer na levi ali desni strani možganov.

V konfliktno aktivni fazi se v zobovini, torej v notranjosti zoba, pojavijo luknjice, ki bi bile sicer vidne na rentgenski sliki, a jih največkrat odkrijemo po naključju, saj zob v tej fazi ne povzroča težav. Pri zelo dolgih ali hudih konfliktih ali pogostih kratkotrajnih ponovitvah pa se lahko tak zob ob velikih obremenitvah tudi spontano vlomi.

V zacelitveni fazi se tudi tu, tako kot pri kosti, začne rekalcifikacija skozi kalusno nalaganje, torej je nekdanja luknja kasneje še gostejša kot prej. To je tudi biološki smisel, ki  je v tej zarodni plasti na koncu zacelitvene faze.

Tragedija je le v tem, da  luknja začne boleti šele,  ko se začne zacelitvena faza, in sicer zaradi vnetega periosta, ki je zelo občutljivo oživčen.
Zdaj zobozdravnik vrta in pade v luknjo, devitalizira ali morebiti izpuli zob, čeprav bi se  pod začasno bolečino zacelil, tudi če ne bi nič naredili, vendar le, če se vmes ne bi pojavile nove ponovitve (konflikti).

Obstajajo pa tudi konflikti padca samozavesti (SWE), ki prizadenejo posebej spodnjo ali zgornjo čeljust (različno tudi glede na to, ali je v povezavi z otrok/mama ali partner  ter ali si desničar ali levičar), ker tudi čeljust pripada beli snovi velikih možganov - mezoderm, tj. srednji zarodni plasti (srednji klični list) . Konflikt je tudi SWE (konflikti padca samozavesti) "ne morem zagrizniti".

Vendar takrat govorimo o tako imenovani parodontalni bolezni (parodontozi), pri kateri se zdi, da se zobni vratovi vedno daljšajo, dlesen pa se umika, tako da se zobje sčasoma majajo. Toda tudi tukaj je vzrok dekalcifikacija, torej osteoliza čeljusti okrog zobnega vratu! Posledica tega je: pri grizenju ali žvečenju se majavi zob "ziblje" v preširokem kraterju. Zaradi tega se dlesen nenehno preteguje in vleče, zobni vratovi pa posledično štrlijo dlje, kar pomeni, da se prizadeti majavi zob zlahka odlomi.

V zacelitveni fazi pa se stvari očitno poslabšajo:
V primeru bolečine ali občasnih krvavitev zobozdravnik običajno govori o "koreninskem abscesu", saj se razširi tudi pokostnica čeljustne kosti, kar povzroči hud zobobol. Velikokrat kalus najde izhod v ustno votlino, ker se zob maja in se osteoliza ne more več tesno zapreti (sladek okus v ustih). Posledično se osteoliza pogosto ne more več ustrezno rekalcificirati.

Načeloma gre za proces osteosarkoma brez sarkoma, saj kalus ne teče v tkivo kot običajno, ampak se odteka v usta. Zaradi tega se kostno tkivo zmanjša, saj je pravzaprav smisel vnete pokostnice, takšno kostno krčenje preprečiti .

Na žalost zobozdravnik običajno izpuli majav, vendar zdrav zob in bo morda želel obrusiti še več drugih in zgraditi (drago!) krono. A ni nujno, da je tako, saj je danes možno popraviti prizadeti zob – tudi če jih je več drug ob drugem – s tako imenovanim »trakom«, ki ga prilepimo na zadnjo stran zob. , do osteolize – po končani zacelittveni fazi – ponovno zapneni, tj. rekalcificira. Tako dlesni kot tudi  sklenina (počasneje), se lahko po razrešitvi konflikta vrnejo v normalno stanje (z otekanjem dlesni). V živalskem kraljestvu je to povsem normalen proces.

Luknje zobne sklenine (tako imenovani karies) spadajo v zunanjo zarodno plast (zunanji klični list), tj. zobna sklenina  s kvazi slonovino obložen skvamozni epitelij ustne sluznice. Sklenina, ki prekriva krone, je sestavljena iz prizem, povezanih s cementno snovjo. To je najtrši sestavni del. Hamerjevo žarišče je tukaj v velikih možganih, interhemisferično, frontalno paramediano, levo ali desno.
Vsebina konflikta je obrambni konflikt prepovedi ugriza (nemški ovčar bi lahko ugriznil jazbečarja, a ne sme). Tudi tu se razlikuje med sekalci, podočniki, kočniki ali ličniki in tudi glede na ročnost in ali je vključena mater/otrok ali partner.

V konfliktno aktivni fazi se razvije okvara sklenine, napačno imenovana tudi “karies“, saj je sklenina pravzaprav le zadebeljena in poroženela ustna sluznica. Biološki smisel pa je tu v konfliktno-aktivni fazi in pomeni, da zob skozi ulceracijo postane vitkejši in s tem ostrejši, in čeprav ni dovoljeno, se izboljša možnost, da "zmoremo ugrizniti". Sočasno pa, ker gre tudi za ločitveni konflikt, zlasti za "konflikt želja po ločitvi", na konflikt "pozabiti" z začasno odpravo občutljivosti za bolečino.

V zacelitveni fazi pride do počasne restitucije, to je popravka okvarjene sklenine, vendar brez bolečin, čeprav ima pacient občasno nelagodje pri toplo/hladnem ali sladko/kislem.

Načeloma tudi zacelitev poteka avtomatsko, tudi če niste storili ničesar – seveda pod pogojem, da vmes ni prišlo do novih ponovitev.

Primer: kot otrok je bila pacientka priča, kako je oče (alkoholik) udaril njeno mamo. Za to ga je hotela "ugrizniti" – a ji ni bilo "dovoljeno". Ko pa je bila stara 18 let, je mirno stopila pred očeta, ko je spet hotel udariti njeno mamo, in rekla: »Nikoli več ne boš sprožil niti enega udarca, ker ti prisežem, takoj bom poklicala policijo in jim vse povedala. Potem boš šel v zapor. Ne drzni si!« Oče ni nikoli več udaril. 4 tedne kasneje jo je zabolel zob na levem sekalcu (levičarka). Ničesar ni storila. Zob je spet kalcificiral. (Rentgenski posnetek zoba z osteolizo je bil dokumentiran).

Strogo gledano tako imenovano koreninsko vnetje (parodontitis) ne obstaja. Vendar: v primeru luknje v dentinu (osteoliza dentina) se notranji obzobnik, ki se nahaja proti pulpi, seveda lahko razširi in povzroči tudi bolečino; lahko stisne tudi pulpno votlino.

Polip na dlesni je vedno neškodljiva tvorba stare črevesne sluznice pod skvamoznim epitelijem, ki sega do zobnega vratu.

Debela lica se pojavijo pri "sindromu", ko ima luknja v dentinu ali čeljustna osteoliza zacelitveno fazo in je hkrati aktiven tudi begunski ali eksistencialni konflikt.

O zobni fistuli govorimo, kadar gre za bolj ali manj kronično ponavljajoč se proces navzven odprte osteolize dentina ali čeljustne kosti.

Tako imenovana zobna supuracija je normalen osteomielitis (popolnoma neškodljiv!) dentina ali čeljustne luknje (= osteoliza) zaradi odvajanja navzven, mešanica kalusa in gnoja. Kot pri normalni kosti se tudi dentin celi hitreje in bolje, celo hitreje kot brez osteomielitisa.

Slinski kamen (žleza slinavka ali obušesna žleza) je ostanek tuberkuloze po zacelitvi karcinoma teh žlez.
Konfliktna vsebina: (leva stran možganskega debla): “ ne morem se znebiti kosa“ ali (desna stran): “ ne morem prijeti kosa“ .

Copyright by Dr. med. Ryke Geerd Hamer
prevod: Anita Kogelnik