UVOD v GERMANISCHE HEILKUNDE®

po dr. med. Rykeu Geerdu Hamerju

Dejstva v Germanische Heilkunde®

11. septembra 1998 je bila potrjena verifikacija  s strani Univerze v Trnavi (Tyrnau), opravljena 8. in 9.  septembra 1998 , na tej Univerzi.

Germanische Heilkunde, ki je sestavljena iz 5-tih bioloških naravnih zakonov, brez dodatnih hipotez in velja enako za ljudi, živali in rastline, je tako jasna in logično skladna, da bi jo z lahkoto, kot lahko vidite, pošten in vesten, vedno preveril na naslednjem najboljšem primeru,  in seveda bi jo moral preveriti, če bi to le hotel.

Pri pacientovih primerih, ki jih želimo reproducirati v skladu z biološkimi naravnimi zakoni Germanische Heilkunde, je stvar načeloma zelo preprosta: obstajajo tri ravni (psiha, možgani, organi), ki delujejo sinhrono, in dve bolezenski fazi, pod pogojem, da se konflikt razreši, plus faza normalnosti pred simpatikono-konfliktno aktivno fazo ter faza renormalizacije na  koncu vagotone – ozdravitvene faze.

Torej nimamo samo po 4 faze na 3 nivojih, ampak imamo tudi tri značilne točke: DHS, CL in epileptično / epileptoidno krizo na 3 nivojih, torej 21 kriterijev, ki jih lahko preverimo, vsakega posebej, v skladu s petimi biološkimi naravnimi zakoni.

Ker pa 5 bioloških naravnih zakonov skupaj vsebuje vsaj 6 meril, vključno s histološkimi merili, cerebralno-topografskim, organsko-topografskim, konfliktno-kolorativnim in mikrobiološkim merilom, pridemo - če lahko natančno preučimo vse tri ravni - za en sam primer na 126 preverljivih in ponovljivih dejstev.

Astronomsko neverjetno je, da bi le en primer slučajno pokazal teh 126 ponovljivih dejstev, ker je to vedno naslednji najboljši od milijonov možnih primerov. Če pa ima bolnik le dve bolezni, ki lahko potekata delno vzporedno ali zaporedoma, potem se ponovljiva dejstva seštejejo že na  252. Verjetnost naraste na skoraj astronomsko vrednost verjetnosti!

Izredno pomemben kriterij, ki gre tudi zraven, je, da je lokacija HH-Hamersche Herd-Hamerjevo žarišče v možganih vnaprej določena. To pomeni, da je rele (eden od več sto možnih relejev) že določen. In ta rele, v tako imenovanem bolezenskem primeru HH , mora zdaj imeti točno obliko, ki spada v ustrezno fazo.

Običajno pa imajo pacienti več vrst raka ali paralizo, sladkorno bolezen ali podobno in za vsako tako imenovano bolezen, torej smiselne posebne biološke programe (SBS), morajo biti ponovno izpolnjeni vsi kriteriji!

Biološki konflikt v trenutku DHS-a določa tako lokalizacijo SBS v možganih (tako imenovani HH-hamerjevo žarišče  ) kot lokalizacijo na organu izražen kot rak ali ekvivalent raku. Določena je tudi vsebina biološkega konflikta, lokalizacija v možganih in lokalizacija na organu v trenutku DHS-a. Biološki konflikt je sinhron in se sproži isto sekundo, na vseh treh ravneh in je tu tudi zaznaven, viden, merljiv!

Pacient DHS-a ne more spregledati, če ve, kaj je DHS, niti ga zdravnik, ki ga preiskuje, ne more spregledati. Vsaj v cerebralnem računalniškem tomogramu (CT) ni mogoče spregledati sveže tarče z ostrimi robovi. In tudi na organu , od sekunde DHS-a naprej, rastejo nove celice (tumorji) ali pa se celice  redčijo, postanejo luknje ali razjede.

Število pacientov, ki jih je treba preveriti, je skoraj nepomembno, saj že dva pacienta, vsak s 3-4 tako imenovanimi boleznimi (SBS) s skupno 600-800 preverljivimi dejstvi, dajejo naravnost astronomsko verjetnost za pravilnost Germanische Heilkunde.

Kot je znano, je v tako imenovani medicinski znanosti eno od načinov ali metod pridobivanja dejstev ustvarjanje in vrednotenje statistik. Dokler se seštevajo dejstva, so statistike zakonite. Kadar pa je treba dejstva iz različnih serij vzročno povezati, zadeva postane napačna. Do zdaj je bila statistika le številčni povzetek dejstev, domnevni vzroki so bili statistično skonstruirani.

Gledano nazaj imajo vse statistike "medicinske znanosti" pomanjkljivost, da so se dogajale le na organski ravni in zakon dvofaznosti  bolezni ni bil upoštevan, zaradi pomanjkljivega poznavanja povezav ; prav tako niso bili upoštevani: psihološka raven,  cerebralna raven, ročnost posameznika (levičar-desničar).

Poleg tega so statistični podatki o rakotvornih snoveh običajno zbrani z eksperimenti na živalih. Poskusnim živalim je bila negirana psiha in inteligenca. Zaradi nepoznavanja eksperimentalne postavitve se ni nikoli vprašalo o določeni biološki možganski kodi vrste laboratorijske živali ali preučevalo vedenjske raziskave.

Torej tisto, kar Germanische Heilkunde pozitivno razlikuje od konvencionalne medicine, je višja znanstveno utemeljena občutljivost za prepoznavanje razlike med čistimi dejstvi in ​​interpretacijami dejstev, ki sicer ,v strogem smislu, niso več dejstva, ampak so bile prvotno le delovne hipoteze, ki so  pogosto pod krinko dejstev prišle skozi. To velja tudi za področje diagnoze, saj tudi tu obstaja stroga in natančna ločitev  dejstev v primerjavi z razlago in vrednotenjem hipotez konvencionalne medicine.

Na primer, če se glasi diagnoza: “metastaze”, se takoj implicira nedokazana, celo napačna hipoteza, da so vsi najdeni sekundarni karcinomi, tako imenovani hčerinski tumorji, primarnega karcinoma. Dejstvo, da obstaja drugi ali celo tretji karcinom, ni sporno, vsaj ne načeloma, ampak vrednotenje tega dejstva je sporno.

Tudi tumorski markerji so dejstva, ki jim kot takim ni mogoče oporekati. Pomanjkljivost je le ta, da imajo v veliki meri napačno ime. Zopet smo dejstva otovorili z  že postavljenimi diagnozami.

Obstajajo nespecifični, bolj ali manj specifični in specifični tumorski markerji. Besedo "marker" lahko uporabljamo brez obotavljanja. Načeloma bi lahko našli nespecifične kot tudi specifične markerje za vsak proces rasti raka ali v ozdravitveni fazi  katerega koli raka. Najbolj nespecifična od vseh je hitrost sedimentacije krvnih celic (ESR = BKS). 

Vendar zdajšnja medicina ni znala razlikovati med konfliktno aktivno fazo in ozdravitveno fazo bolezni. Seveda je še manj vedela, da obstaja biološki smisel/pomen, ki leži v obeh fazah. Tako so razvili markerje, ki so bili povečani v konfliktni fazi in druge, ki so bili povečani šele v ozdravitveni fazi. Nekateri so se nanašali na organe, ki jih nadzirajo stari-možgani (mali možgani in možgansko deblo), drugi pa na organe, ki jih nadzirajo veliki- možgani. Tako so pravilna dejstva spremenili v lažne diagnoze ali vsaj zavajajoče, kajti načeloma lahko vse markerje ozdravizvene faze, imenujemo tudi markerji vitalnosti.

Po Germanische Heilkunde se je treba naučiti vse te markerje ovrednotiti na nov in smiseln način, ki so kot dejstva seveda nesporna. Razporediti jih moramo glede na različne klične liste in glede na dve različni fazi (konfliktna, ozdravitvena). Šele takrat nam lahko pomagajo in takrat ne povzročajo več panike pri pacientih.

Zato ni presenetljivo - če ste do zdaj "sorazmišljali" na ta način- če prepoznate, da sem z natančnejšim in bolj znanstvenim načinom pridobivanja dejstev, ki upošteva veliko več dejavnikov, naletel na 5 bioloških naravnih zakonov in razvil novo metodo terapije, ki temelji na njih. Za pacienta zgleda tako, da so laboratorijske vrednosti, dokumenti slikovnih postopkov (CT, MRI, rentgen) itd. prav tako potrebni za postavitev diagnoze.

V terapiji, ki je sestavljena predvsem iz razreševanja konfliktov, lahko bolnik celo sam izračuna potek, kar mu da mir in mu omogoči, da najde pot iz panike.

Pri verifikaciji znanstvenega sistema s 5-timi biološkimi naravnimi zakoni brez ene same hipoteze je v sistem vključena terapija, katere šef je v tem primeru sam pacient. Ker je to tisto, kar je v znanstveno ponovljivem sistemu posebno, da lahko z veliko verjetnostjo izračunamo potek (pod pogojem, da ne pride do novih bioloških konfliktov ali ponovitev konfliktov). 

Potek terapije je praktično del preizkušenega sistema.

Za tiste, ki sodijo le površno in ne upoštevajo ogromnega nabora dejstev, ki so znanstvena in empirična in so osnova za terapijo Germanische Heilkunde, se to lahko zdi popolnoma neupravičeno kot absolutno. Ob natančnejšem pregledu pa se izkaže kot pomanjkanje znanja o dejanskih odnosih. Ker pri ugotovitvah Germanische Heilkunde ne gre za  nestrpna in samoodločljiva mnenja v družbenem smislu ampak s strani dr. Hamer-ja ponovno odkritih in prepoznanih naravnih zakonov, ki na žalost mnogih kritikov obstajajo  tudi brez njega in delujej vsak dan!

Ravno zato, ker si konvencionalna medicina šteje toliko zaslug za svojo domnevno znanstveno naravo, se mora počasi vprašati, ali že zdavnaj ni opustila poti naravoslovja in ubrala svoje poti, na primer pri kemoterapiji - kljub statistično dokazani pomanjkljivosti- ki jih ni več sposobna zapustiti ali spremeniti. Torej se postavlja popolnoma dogmatično in brez znanstvene podlage!?

Tako je konvencionalna medicina s svojo fiksacijo njenega drugačnega pogleda na raka (npr. vzrok, terapija) pri dr. Hamer-ju očitno spregledala, da je dr. Hamer v pravem pomenu besede naredil povezavo med biologijo in medicino, ki že vseskozi vključuje vsa živa bitja (živali in rastline).

Ob tej dimenziji znanja se ne zdi pomembno poudariti, da dr. Hamer, ki v bistvu kritizira onkologijo, ne nasprotuje tehničnim dosežkom Medicine za nujne primere ali nesreče: Anatomija; Kirurški poseg (z izjemo gotovih indikacij raka); Urgentna medicina; Patologija (z izjemo diagnostičnih sklepov "maligni" / "benigni"); Interna medicina: diagnostika ali vsa specialistična diagnostika na vseh drugih medicinskih področjih; Topografija; Radiologija; Balneologija; Biokemija; fiziološka kemija; Človeška biologija.

Da bi lahko 5 bioloških naravnih zakonov Germanische Heilkunde v vseh diagnostičnih, znanstvenih, terapevtskih in splošnih človekovih posledicah pravilno razumeli, je kot predpogoj nujno sistemsko imanentno (so) razmišljanje!

Ravno to sorazmišljanje konvencionalna medicina vedno zavrača! Pri tem je potrebno poudariti dejstvo, da so bili v medicini tokrat prvič odkriti temeljni naravni zakoni (kar se je v drugih naravoslovnih vedah že zgodilo), kar prvič daje resnično možnost, da postane medicina prava naravna znanost v pravem pomenu!

Copyright by Dr. med. Ryke Geerd Hamer
Prevod: Anita Kogelnik