Odkritelj in mojster GERMANISCHE HEILKUNDE®
Dr. med. Ryke Geerd Hamer
Dr. med. Mag. Theol. Ryke Geerd Hamer se je rodil 17. maja 1935 v Mettmannu (Düsseldorf) in odraščal v Friziji. Rodil se je kot tretji od šestih dečkov. V času njegovega otroštva je doživel grozo nesmiselnega uničenja in surovega umora tisočih ljudi. Kot je sam zapisal: "To je bila čista groza."
Pri 18 letih je končal srednjo šolo in v Tübingenu začel študirati medicino, fiziko in teologijo. Študij si je moral zaslužiti v plavžu Thyssenhütte v Duisburgu. Tam je spoznal svojo veliko ljubezen Sigrid Oldenburg, študentko medicine.
Pri 20 letih je opravil predhodni zdravniški izpit, se leto kasneje v Erlangnu poročil in tam pri 22 letih opravil teološki izpit.
Mlada družina je sprva imela hčerko in nato sina DIRKA, ki igra veliko vlogo, kasneje pa še dva otroka.
Pri 24 letih je dr.Hamer opravil zdravniški izpit v Marburgu. Dve leti kasneje je po dobi asistenta, dobil licenco za opravljanje zdravniškega poklica in doktorat.
Sledila so številna leta v univerzitetnih bolnišnicah Tübingen in Heidelberg.
Leta 1972 je dr.med. R.G. Hamer, naredil specializacijo za interno medicino. Začasno je z ženo dr. Sigrid Hamer delal tudi v skupinski ordinaciji.
In vedno je našel čas še za poseben hobi: izumljanje patentov; npr. atravmatični rezalni Hamerjev skalpel za plastično kirurgijo, ki reže z 20-kratno ostrino britvice; posebna kostna žaga, tudi za plastično kirurgijo; ali masažna miza, ki se samodejno prilagodi konturam telesa; kot tudi naprava za transkutano serumsko diagnostiko.
Leta 1976 se je ob 20. obletnici zaroke, z lastno pesmijo, spominjal na zgodnje dni ljubezni z ženo Sigrid. Ta pesem - "Moja študenska deklica" "Mein Studentenmädchen" – je desetletja pozneje postala največje terapevtsko odkritje v Germanische Heilkunde.
Do avgusta 1978 se v življenju družine Hamer ni zgodilo nič posebnega, razen rojstva drugega sina in hčere.
18. avgusta 1978 se je ob mraku ob 3.00 zjutraj zgodilo nekaj strašnega:
Ponoreli italijanski princ V.E. Savojski, je pred otokom Cavallo ustrelil dr.Hamerjevega sina Dirka, ki je nič hudega sluteč spal v čolnu. Sinova agonija je trajala skoraj 4 mesece. Oče je dan in noč bedel nad njegovo posteljo.
Dirk je umrl v njegovem naročju 7. decembra 1978.
Kot je tri leta pozneje ugotovil, je zaradi tega utrpel konflikt - izgube, zaradi česar se mu je sprožil rak na modih. Kasneje je dr. Hamer tovrstni šok poimenoval "Dirk Hamer sindrom" (DHS), biološki konfliktni šok, ki nas nepričakovano preseneti "na napačni nogi". Dr. Hamer je na Germanische Heilkunde gledal kot na zapuščino svojega pokojnega sina DIRKA.
"Znanje o povezavah raka štejem za zapuščino mojega sina DIRK-a. In tako naj ostane! "
Nepričakovana smrt njegovega ljubljenega sina Dirka ni spremenila le prejšnjega življenja dr. Rykea Geerda Hamerja in njegove družine, bila je tudi ura rojstva največjega odkritja v človeški zgodovini.
Takoj je razumel posledice , a ostal zvest svojim načelom in tako začel svoj boj, ki ga je spremljal iz dneva v dan, skozi vse življenje. Tako kontradiktorna, absurdna situacija, ki jo lahko razumemo le, če imamo pogum pogledati patetično stanje naše družbe. Osebo, ki ljudem prinese odločilno odkritje, ki pokaže pot do resnične humanistične in s tem naravne, pravične družbe, ki ne temelji na filozofski utopiji, temveč na prepoznavnih in preverljivih naravnih zakonih, pusti na cedilu celotna družba in je zasledovana z brutalnim preganjanjem vodilne, elitne oblasti.
To dogajanje je podrobno zapisal v svojo knjigo "Einer gegen alle" "Eden proti vsem".
Tako brutalno spopadanje nikogar ne pusti hladnega. Ne samo, da uničuje in zaostruje družinske odnose, uničuje prijateljstva, seje dvome in dejansko preplavi vse. Le redki lahko preživijo dolgoleten naporen boj za obstoj in neomajno izpolnijo poslanstvo, ki ga je določilo življenje. Z dr. Ryke Geerdom Hamerjem, smo tako osebo doživeli.
S tem odkritjem, ki ga je dr. Hamer sprva imenoval "Neue Medizin" in kasneje preimenoval v "Germanische Heilkunde", je medicina prvič v zgodovini postala prava, naravna znanost.
Svoje prve ugotovitve je napisal v obliki habilitacije na temo " DIRK HAMER SINDROM in ŽELEZNO PRAVILO RAKA", ki jo je oktobra 1981 predložil Univerzi v Tübingenu. Istega leta jo je predstavil na italijanski televiziji. Takrat je še verjel v skorajšnji preboj ŽELEZNEGA PRAVILA RAKA.
Delo dr.Hamerja o povezavi med psiho in razvojem raka, je bilo zavrnjeno, ne da bi bil na sodišču preverjen en sam primer, kot se je kasneje izkazalo. Tako je prišlo do groteskne situacije, da je univerza v Tübingenu uradno iz formalnih razlogov zavrnila njegovo habilitacijo!
Po smrti sina, so dr. Hamerja in njegovo družino nenehno nadlegovali odvetniki, agenti, detektivi in drugi odposlanci iz savojske hiše.
V naslednjih letih je dr. Hamer nenehno poskušal najti bolnišnico ali podobno ustanovo za zdravljenje, da bi svoja odkritja uporabil v korist trpečega pacienta. Vendar so bili njegovi poskusi blokirani z zlonamernimi dejanji njegovih nasprotnikov.
Leta 1985 je umrla njegova žena Sigrid, ki je težko prebolela izgubo sina in trpela zaradi nenehnih, uničujočih groženj družine Savoy.
Projekt uničenje dr. Hamerja je svoj prvi vrhunec dosegel leta 1986, ko je Zdravniško združenje Koblenz sprožilo postopek za odvzem njegovega dovoljenja za opravljanje zdravniške dejavnosti, ker se "ni odrekel železnemu pravilu raka" in "se ni preusmeril v konvencionalno medicino". Projekt je uspel in dr. Hamer je izgubil dovoljenje za opravljanje zdravniške dejavnosti. Ta sodba, na katero pritožba ni bila možna, je bila ponovno izrečena leta 1990, po enem in edinem zasedanju sodišča.
Leta 1986 je bila dr. Hamerju vzeta možnost, tudi samo govoriti s svojimi pacienti! Predsedujoči sodnik kölnskega deželnega sodišča mu je pozneje svetoval, naj se prekvalificira (pri 57 letih) in poišče službo, ki nima nič skupnega z medicino. S poklicno prepovedjo so dr. Hamerju želeli preprečiti vsakršno znanstveno raziskovanje, kar ni uspelo, ker je kljub najtežjim razmeram nadaljeval z raziskovanjem.
Brez zadostnih finančnih sredstev in brez univerzitetnih zmogljivosti, da o administrativnih sodelavcih niti ne govorimo, je dr. Hamer z naporom zbiral znanstveno gradivo za svoje raziskovalno delo, na primer tako, da je prosil medicinske kolege, naj mu posodijo računalniške tomografe-CT. Glede na te težave je lahko razumeti, zakaj nekaterih primerov bolezni ni bilo mogoče temeljito raziskati, kot se je dr. Hamerju zdelo koristno in potrebno. Če bi imel takrat na razpolago kliniko in vsaj minimalno sredstev, bi verjetno dosti prej prišel do obsežnih in globokih odkritij, ki so sledila.
Leta 1986 je sodišče, univerzi v Tübingenu naložilo, da dokonča postopek habilitacije. Leta 1994 je upravno sodišče v Mannheimu naložilo univerzi v Tübingenu, da odobri preverbo disertacije dr.Hamerja (izjemen v celotni zgodovini univerze v Tübingenu). Po 13 letih, ki so minila od oddaje habilitacijske naloge, je bilo še vedno zelo malo verjetno, da bi Univerza v Tübingenu v vsaj enem primeru preverila resničnost Germanische Heilkunde. In tako je bila odločitev objavljena 22. aprila 1994:
"Preverjanje kot del habilitacijskega postopka ni predviden".
(Podrobne informacije o postopku habilitacije so v biografiji dr. Hamerja "Eden proti vsem".)
Leta 1987 je dr. Hamer manifestiral svoj sistem - na podlagi svojih opazovanj okoli 10.000 primerov pacientov- v štirih naravnih zakonih, katerim so podvržene vse tako imenovane bolezni. Ti štirje biološki naravni zakoni izpolnjujejo strogo znanstvena merila, po katerih je resničnost NEUE MEDIZIN (danes Germanische Heilkunde) mogoče zelo enostavno preveriti. Različni nacionalni in mednarodni odbori profesorjev in zdravnikov so te zakonitosti preverjali v različnih primerih pacientov in jih pisno potrjevali.
Ker je dr.Hamerju nenehno grozila prisilna psihiatrizacija, se je leta 1989 dobil z zelo pošteno bruseljsko univerzitetno psihiatrinjo dr. Catherine Bataille de Longprey in prostovoljno opravil psihiatrični pregled, da bi to preprečil. Izjavila je:
"…pri njemu ne najdem nobenih simptomov paranoje. Njegove izjave so posledično logične in če omenja drugačno diagnozo in drugačno zdravljenje, to utemeljuje z analizami in embriološko utemeljenimi preiskavami, ki izhajajo iz osnovnih konceptov konvencionalne medicine. "
Leta 1990 je dr.Hamer v Burgau (Avstrija) ustanovil "Center za novo medicino".
V Burgau-u je potekala zdravniška konferenca, na kateri so v prisotnosti 30 zdravnikov iz različnih držav razpravljali o 20 primerih. Rezultat te preiskave je bila ponovno 100-odstotna potrditev pravilnosti "železnega pravila raka".
Leta 1994 je bil štirim, ki so obstajali že od leta 1987, dodan 5. biološki naravni zakon: tako imenovana kvintesenca.
Leta 1995 je dr.Hamer po televiziji uradno izjavil, da AIDS ali HIV ne obstajata. Sočasno so primer "Olivia" mediji izkoriščali in ga uporabljali kot motečo pozornost, da so dr. Hamerja uradno popolnoma diskreditirati in zanikali njegove izjave o aidsu in virusu HIV. Glej tudi dr. Hamer v oddaji "Brisant".
1997: "Vrhunec" njegovega preganjanja je bila aretacija in bivanje v zaporu v Kölnu. Čeprav je bila obtožnica nasprotnikov dr. Hamerja čista farsa je devet mesecev odsedel v celici. Dr. Hamer je ta čas izkoristil in raziskal izvor spontanih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj po 5. bioloških naravnih zakonih in pravilih Germanische Heilkunde (takrat NEUE MEDIZIN).
Ker se je Univerza v Trnavi (Slovaška) leta 1998 zavezala, da bo izvedla postopek habilitacije, je bil istega leta dr. Hamer , brez dovoljenja za opravljanje poklica, predčasno izpuščen iz zapora. Računalo se je na to, da bo ena univerza habilitacijsko nalogo dokončno zavrnila in da bo Univerza v Tübingenu tako odkljukana.
Po pričakovanjih je bilo habilitacijsko pisanje zavrnjeno, toda kljub temu je bilo dr. Hamerjevo odkritje bioloških naravnih zakonov prvič verificirano s strani ene univerze. Potrditev tega preverjanja je podpisala univerzitetna revizijska komisija.
Takoj zatem je dr. Hamer po skrivnih poteh odšel v Španijo.
(Tesna prijateljica dr. Hamerja v svoji osebni biografiji poroča o dogodkih v zvezi s preverjanjem in habilitacijo v Trnavi.)
1998-2004 je dr. Hamer živel v izgnanstvu v Španiji, kjer je organiziral seminarje in nadaljeval raziskovanje.
Leta 2000 je dr. Hamer prvič srečal svojo drugo ženo, Bono García Ortín, ki je z njim živela, delala in zvesto ter požrtvovalno stala ob strani do njegove smrti.
Leta 2004 je bil dr. Hamer spet aretiran in izročen francoskemu sodstvu. Še eno nezakonito sojenje je potekalo zaradi namišljenega dejanja, tokrat v Franciji. Dr. Hamer je bil obsojen na 3 leta zapora.
Leta 2006 je bil predčasno izpuščen iz francoskega zapora Fleury-Mérogis, nato pa se je vrnil v Španijo, da bi nadaljeval raziskovalno delo in imel nadaljnje seminarje.
Leta 2007 je dr. Hamer emigriral v Sandefjord (Norveška), ker v Španiji zaradi nove zakonske podlage za aretacijo, ki je začela veljati 1.1.2004, ni bil več varen.
Tudi v 10 letih zadnjega izgnanstva je dr. Hamer neumorno nadaljeval s svojim delom. Nekaj let preden nas je za vedno zapustil, je – med mnogimi drugimi – odkril še eno zelo pomembno odkritje.
Ljubezenska pesem, ki jo je dr. Hamer leta 1976 spesnil svoji prvi ženi Sigrid, na 20. obletnico njune zaroke, je postala največja terapevtska senzacija v Germanische Heilkunde. Prvič jo je predstavil leta 2013 v knjigi "Mein Studentenmädchen" ("Moja študentska deklica").
V zadnjih letih je nadarjeni zdravnik in raziskovalec dr. Hamer doživel še pravo poplavo odkritij, zato je bilo treba leta 2014 objaviti drugo izdajo knjige "Mein Studentenmädchen" in popravljeno izdajo leta 2015.
2. julija 2017 ob 22.10 je dr. Ryke Geerd Hamer, v prisotnosti svoje vedno zveste Bone ,v Sandefjordu na Norveškem, umrl.
***
Dr. med. Mag. Theol. Ryke Geerd Hamer ni bil le strasten zdravnik s številnimi talenti, ampak tudi dobrosrčna oseba - ljubitelj ljudi in živali, radodaren in sočuten. Zanj so bili pomembni vsi, še posebej pomembni pa so bili njegovi pacienti. Njegova hiša je bila odprta za vse, tudi za živali.
Mnogi se bodo še spomnili na preganjano družino Seebald. Dr. Hamer je bil edini, ki se je zavzel za družino Seebald, ki so jo uničili medicina in urad za mladinsko skrbništvo. Država je družino oropala vseh otrok. (Muriel Seebald)
Dr. Hamer nikoli ni zavrnil pomoči. Do konca ste ga lahko poklicali ali se z njim srečali, če ste potrebovali nasvet ali pomoč. Na njegove seminarje so bili dobrodošli vsi, tudi tisti, ki niso imeli finančnih sredstev.
Nikoli ni zahteval denarja od svojih pacientov, ravno nasprotno, pogosto je denar razdelil drugim.
Dr. Hamerju je bilo odvzeto vse. Namesto da bi ga zasuli s priznanji, so ga preganjali z zapornimi kaznimi, odvzemom dovoljenja za opravljanje zdravniške dejavnosti, grožnjami s smrtjo in atentati.
V tej družbi ni mogel priti na svoje, saj jo je postavil pred nujno in neizogibno vprašanje. Če se ozremo nazaj, vidimo, da nič ni moglo uničiti njegove človečnosti in topline njegovega srca. Ne, postala je njegova zelo edinstvena karizma.
Njegova želja za njegove paciente se bo uresničila –