Zbirka različnih

SMISELNIH BIOLOŠKIH POSEBNIH PROGRAMOV

po znanju Germanische Heilkunde® dr. med. Rykea Geerda Hamerja

Bulimja
kombinacija dveh aktivnih posebnih programov

Bulimija, tako imenovana motnja hranjenja s prenajedanjem in bruhanjem, je prav posebna kombinacija dveh aktivnih bioloških posebnih programov. S kombinacijo in aktivnostjo teh dveh konfliktov hkrati obstaja tudi tako imenovana shizofrena konstelacija; tj. hkratni pojav dveh DHS konfliktov, Z SBS (smiselni posebni programi) katerih hamerjevi žarišči se nahajata v različnih možganskih hemisferah. Konflikti vključujejo nizek krvni sladkor in razjedo na želodcu.

Vrstni red »udarca« bioloških konfliktov je poleg ročnosti pacientke odvisen tudi od hormonske situacije (npr. menopavza, kontracepcijske tablete ipd.). Če se namreč hormonska situacija spremeni, se spremeni tudi zaznavanje konflikta, tj. isti dogodek se nato popolnoma drugače procesira in v primeru ženske menopavze, na primer, ni več zaznan kot ženski konflikt, temveč je zaznan v moškem razumevanju .

Test s ploskanjem je najboljši način za ugotavljanje ročnosti. Če je vaša desna roka zgoraj oz. če desna roka ploska, ste desničar(ka) ali obratno, če je vaša leva roka zgoraj oz. leva roka ploska, ste, kot izhaja iz možganov, levičar(ka).

Mlada desničarka utrpi na primer  zaradi konflikta strah - gnus (frontalno-medialno, levo) nizek krvni sladkor (hipoglikemija). Ker odgovorni rele ne leži na ženskem revirskem območju, se hemisfera tu še ne zamenja. Toda, če jemlje kontracepcijo ali, če je utrpela dvojni konflikt s tem DHS (npr. istočasno konflikt prestrašenost -strah), takrat je leva stran velikih možganov takoj blokirana, tako da lahko naslednji konflikt zadene samo desno, moško hemisfero. Če kot naslednji konflikt (desno-temporalni) utrpi konflikt revirska jeza, potem je takoj bulimična in hkrati v shizofreni konstelaciji.

Mlada levičarka utrpi zaradi konflikta strah-gnus visok krvni sladkor (hiperglikemija), tj. konflikt udari (zaradi levičarstva) na nasprotno moško hemisfero. Teoretično lahko celo utrpi še en konflikt strah-gnus, tokrat z nizkim krvnim sladkorjem, a takrat je pač »samo« v shizofreni konstelaciji. Toda če bi zdaj trpel konflikt identitete levo temporalno, takrat bi se možganska stran zamenjala in dobila bi organsko želodčno razjedo in bi bila odslej bulimična.

Če levičarka vzame kontracepcijo, potem reagira na levi, ženski hemisferi, vendar se tako kot levičar počuti pretežno moško, a tudi nekoliko žensko ("bi"), in zdaj lahko dobi kot prvi konflikt konflit strah-gnus "upiranja".

Desničar utrpi zaradi konflikta revirska jeza razjedo na želodcu (desno-temporalno). Pri 2. konfliktu se možganska stran zamenja in zdaj lahko tudi on utrpi konflikt strah-gnus, in je avtomatsko shizo-bulimični konstelaciji.

Levičar bi, v nasprotju, pri konfliktu revirska jeza najprej utrpel razjedo danke (levo-temporalno), s tem bi bila leva stran blokirana. Pri vsaki hormonski spremebi pa se karte vedno na novo zmešajo. 

Med desničarji in levičarji je obrnjeno le razmerje med psihološko ravnjo in možgani. Po drugi strani pa je razmerje od ravni možganov do ravni organov vedno konstantno.
Levo- in desničarstvo se začneta v možganih, od malih možganov je vse stransko definirano. V možganskem deblu nima praktično nobene vloge. Ročnost je torej zelo pomemben kriterij v Germanische Heilkunde in nepogrešljiva pri diagnostiki.

Primer: Ena pacientka-desničarka je morala kot 7-letni otrok gledati, kako Rusi posiljujejo njeno mamo. Pri tem je utpela dvojni konflikt: konflikt strah-gnus z nizkim krvnim sladkorjem (hipoglikemija) in konflikt strah-prestrašenost. Konflikti so ostali viseči-aktivni več let, torej vedno aktivni, vendar navzdol transformirani. Pri 17 letih se je poročila; toda kmalu po poroki je prišlo med mladoporočencema do strašnega prepira. Pri tem je pacientka je utrpela DHS, konflikt revirska jeza z razjedo na želodcu. Od tistega trenutka naprej je bila bulimična. Ta spor se je "ponavljal". Ko pa se je pomirila z možem, je med ozdravitveno fazo občasno imela želodčne krvavitve. Toda vsakič, ko je med njo in njenim možem spet prišlo do prepira, je takoj spet dobila bulimijo. Konflikt strah-gnus je bil viseče-aktiven več let, ker je pogosto padla, tj. omedlela (nizek krvni sladkor).

Vedeti je treba: Viseči konflikt se lahko kadarkoli znova razplamti in naslednjič, ko pride do konflikta, je pacient takoj v shizofreni konstelaciji. Posebnost je: Pacient ne gradi konfliktne mase. Po drugi strani  lahko človek s takimi visečimi konflikti doživi visoko starost.

Vsekakor teh konfliktov ni lahko dokončno rešiti. Tudi če bi se tukaj končno rešil konflikt jeze, drugi še vedno ne bi bil razrešen. Če bi torej zakonski prepir dolgoročno preprečili ali če bi se konflikt morda razrešil z ločitvijo, na primer, bi konflikt strah-gnus ostal aktiven in nerešen. Nekatere konflikte je mogoče rešiti le z duševnim obvladovanjem.

Drug primer: fantku, staremu kakih 5 let, je njegov oče, ki ga je pravzaprav poznal le pijanega, v usta tlačil paradižnike, kumare in ribje konzerve. Ko se je otrok nad tem zgražal, ga je oče v restavraciji natepel ter nanj vpil. Potem je moral deček bruhati. To je očeta samo še bolj razjezilo in otroka je še bolj natepel. Fant (desničar) je utrpel konflikt revirska jeza z razjedo na želodcu in en slušni konflikt "Ne morem verjeti svojim ušesom, to ne more biti res" (tinitus). Zdaj mu je oče še bolj tlačil v usta kumare, paradižnike in ribje konzerve. Otrok se je nepopisno zgražal, oče pa ni odnehal »iz principa«, čeprav ali zato, ker je bil pijan. Po vsakem bruhanju je vedno znova "iz principa" polnil fantu usta z kumaricami in paradižnikom. Otrok je le nekaj minut po prvem konfliktu (DHS) utrpel še en konflikt, konflikt strah-gnus. Od tega trenutka je bil v shizo-bulimični kostelaciji, in sicer na večih tirnicah: Kadarkoli so na mizo prišle kumare in paradižniki ali ribje konzerve, je pacientu takoj postalo slabo ali je celo bruhal –poleg tega je zaradi konflikta strah-gnus zaradi nizkega krvnega sladkorja moral takoj nekaj pojesti, najbolje nekaj sladkega: Ko se je oče spet napil, kar je počel redno, je bilo to dovolj za bulimijo in tinitus.

Tirnice so vedno dodatni vidiki konflikta ali percepcije v trenutku DHS. Če pacient kasneje pride na takšno tirnico, lahko to povzroči ponovitev celotnega konflikta. Toda vedeti, ali in katere konflikte lahko rešiš, predvsem pa katerih sploh ne smeš več rešiti, kaže na to, kakšna vestnost-odgovornost je potrebna v ravnanju z Germanische Heilkunde

Zdravnik Germanische Heilkunde torej nima le vseobsegajoče medicinske izobrazbe in človeških kvalifikacij, ampak mora biti tudi medicinski kriminalist.

Vprašati se moramo še globje:
Če sta to dejansko 2 smiselna biološka posebna programa, kakšen je biološki smisel za vsakega od obeh? In kaj je možni »supesmisel« v tej shizofreni konstelaciji? ...

Germanische Heilkunde nima nobene zveze s tem, kar danes tako lepo opisujejo kot holistično-celostno medicino, kar si  tako ali tako nihče ne more zares predstavljati, kaj bi naj to pomenilo. Germanische Heilkunde je tesno orientirana na biološkem vedenju in konfliktih ter postavlja popolnoma nove standarde. Najpomembnejša so spoznanja o interakciji psiha - možgani - organ iz železnega pravila raka, torej empirično ugotovljena sistematična korelacija med telesno obolevnostjo in duševno-cerebralnim vzrokom.

Železno pravilo raka pravi, da je vsaka tako imenovana bolezen (ne le rak) sprožena z DHS (Dirk Hamerjev sindrom), to je zelo specifičen, biološki konfliktni šok, ki v isti sekundi povzroči;  v možganih - z računalniškim tomogramom (CT) zaznavno - Hamerjevo žarišče v možganskem releju, odgovornem za organ, in povzroči ustrezne spremembe na organu (v isti sekundi psiha-možgani-organ).

Germanische Heilkunde  je naddoločen sistem v strogem znanstvenem smislu, tj. če poznate eno raven,  lahko druge določite. In daje tudi embriološko-ontogenetske razlage za razumevanje, zakaj se posamezni relejni centri nahajajo na lokacijah v možganih, kjer jih najdemo. CT možganov je potem "samo" samoumevna potrditev stvari, ki smo jih tako ali tako že vedeli, neke vrste samokontrola.

Do zdaj nihče ni vedel vzroka bulimije. Toda če zdaj poznate vzrok, že poznate terapijo, ki nujno izhaja iz sistema

Germanische Heilkunde  je tako celovit in logičen sistem, da se tako imenovane bolezni, v resnici deli smiselnih bioloških specialnih programov, kot samoumevno prilegajo celoti, medtem ko v preteklosti na primer v neskončnem številu sindromov (hkratnega pojava več simptomov) sploh nismo mogli odkriti nobenega smisla.

 

Kakšen bi bil biološki smisel bulimije?
Konflikt strah-gnus (ali, za levičarje, "upiranje") pomeni izogibanje nevarnosti, katera se nam gnusi ali se z njo neradi soočamo (se ji upiramo).

V procesu upiranja (tonično krčenje mišic in tresenje) se porabi veliko sladkorja (= goriva za mišice). Istočasno je proizvodnja glikogena (= antagonist insulina = nasprotnik) zadušena, tako da se rezervoarji sladkorja v jetrih ne morejo mobilizirati. Ženske so "omedlele od gnusa".

Pri konfliktu upora (pri desničarju) in strahu-gnusa (pri levičarki) je situacija obrnjena. Moški mora "prestati" odpor, mora zmagati v boju. Zato je proizvodnja inzulina zadušena, da čim več krvnega sladkorja ostane v krvožilnem sistemu (in predvsem v mišicah). To je verjetno biološki smisel.

Pri želodčni razjedi je biološki smisel očitno v povratku hrane, da bi se bolje zoperstavili nepričakovano potrebni revirski jezi (mejnemu) sporu, saj bi bile možnosti na poln želodec slabše.

"Biološki nadsmisel" te bulimične konstelacije je mogoče iskati le v smeri, da mora posameznik nenehno prenašati nove, gnusne ponovitve revirske jeze. Tako pride do "zibalnega mehanizma".

(glej tudi diabetes in sladkorna bolezen)

 

Copyright by Dr. med. Ryke Geerd Hamer 
prevod: Anita Kogelnik