UVOD v GERMANISCHE HEILKUNDE®
Dr. med. Ryke Geerd Hamer
Preverjanje mojih rezultatov,
...... ki se bodo po prvi nevihti ogorčenja, nato verjetno v ustreznih specialnih disciplinah hitro, - prepričan sem, - v celoti potrdili in se nadomestili. Potem se bodo zopet vprašali, zakaj se tega nismo že prej domislili.
... Ko najdete "univerzalni ključ", je s tem razumevanjem razmeroma enostavno odkleniti vsa vrata. Tako rekoč " pade zavesa pred očmi "!
Dr.med. Mag.theol. Ryke Geerd Hamer
Na poti do Germanische Heilkunde
Kaj to pomeni? Dr. Hamer je bil v svojem življenju nenehno "na poti h Germanische Heilkunde", ker je najprej odkril naravne zakone in nato celo življenje nadaljeval z raziskovanjem. Na tej poti se mu je veliko zgodilo. Žal so bile te izkušnje pogosto bolj neprijetne.
Na poti smo tudi mi, vsak posameznik, pa tudi mi kot človeška skupnost, smo na poti ...
Kaj pravzaprav je Germanische Heilkunde® ?
Sodobna medicina je začela raziskovati človeško telo, da bi ga menda lahko bolje pozdravila, ko je bolno. Kot bomo videli, je bilo to načeloma nepopolno, ker sta bila, od samega navdušenja odkritja mehansko-biokemijskih povezav , psiha in možgani popolnoma prezrta.
Podobno, dokler je bilo Sonce, kot osrednja zvezda, ignorirano iz dogmatičnih razlogov, je bila orbita planetov prej napačno razumljena kot spiralna orbita okoli Zemlje, ki ne samo da ni imela pravega smisla, ampak jo je bilo tudi težko izračunati. Toda odkar je Galileo ponovno odkril Sonce kot osrednjo zvezdo našega planetarnega sistema, so orbite planetov povsem preproste krožnice okoli Sonca.
Zdravniki prejšnjih stoletij ali tisočletij so psihološke povezave večinoma postavljali v središče svojih opazovanj, tako v smislu diagnoze kot terapije. Svojih ugotovitev seveda niso mogli utemeljiti na podlagi anatomije, fizike in biokemije, torej sodobnih naravoslovnih ved, ampak so svoje izkušnje zbirali predvsem psihološko in intuitivno, kar še danes velja za nepomembno in nesmiselno. Oba načina gledanja na stvari sta nepopolna; oba načina gledanja stvari, bolj ali manj, možganom ne dajeta pozornosti. Na splošno pa je bil psihološko-intuitivni pristop še vedno bližje resničnim razmeram, ker vidimo kakšne strašne posledice ima povsem organsko usmerjena medicina. Po drugi strani pa seveda ne moremo priti do ponovljivega sistematičnega sinopsisa, če ne vključimo celotnega organskega polja.
V resnici, strogo gledano, ni razlike med psiho, možgani in organom, saj gre v resnici za nenehno sinhrono triado, in sicer:
Psiha - Možgani - Organ
Vsi procesi psihe in organa so povezani skozi možgane in tam usklajeni. Možgani so kot velik računalnik našega organizma, psiha postane programer, telo in psiha pa skupaj organ računalnika, tako z optimalnim programiranjem, kot tudi z motnjami programa. Ker nikakor ne programira le psiha možganov in organov, temveč je organ sposoben sprožiti samodejno programiranje možganov in psihe, tudi v primeru poškodb, zlomljenih kosti in podobno. Če želimo razumeti biološka načela Germanische Heilkunde® (sprva imenovano NEUE MEDIZIN) moramo nenehno ohraniti pred očmi to medsebojno delovanje med psiho, možgani in organi, saj se je v milijonih let razvijal velik računalnik našega celotnega organizma. Toda Germanische Heilkunde® ne zajema le razmerja med psiho, možgani in organom, temveč daje tudi embriološko-ontogenetska pojasnila za razumevanje, zakaj se posamezni relejni centri v možganih nahajajo, kjer jih najdemo. Pojasnjuje tudi povezave med različnimi kličnimi listi in posledično različnimi histološkimi tvorbami, tako rakavih tumorjev, kot normalnih tkiv. Ker na vsakem mestu raka najdemo histološki vzorec na tkivu, kamor embriološko gledano tudi sodi.
Poleg tega vključuje tudi nadaljnji koordinacijski krog, ki vidi povezave med različnimi vedenjskimi in konfliktnimi vzorci v večjih skupnostih (družina, klan, horda, trop, čreda itd.) in razširja ta povzetek na ves kozmos in vidi sožitje med rasami, vrstami in bitji v kozmičnem okviru, ki se je razvil skozi milijone let.
3. zakon Germanische Heilkunde®, "Ontogenetski sistem tumorjev in raku ekvialentnih bolezni", razvršča vse tako imenovane bolezni glede na njihove klične liste: notranji, srednji in zunanji klični list (kotiledon), ki se razvijejo na začetku razvoja zarodka.
Vsako celico ali organ v telesu ni mogoče dodeliti samo eni od teh tako imenovanih kličnih listov, temveč, odvisno od zgodovine razvoja, nekateri deli možganov in tudi histološke formacije pripadajo vsakemu od teh kličnih listov.
Poleg tega se organi, ki jih nadzirajo veliki možgani, in organi, ki jih nadzirajo stari možgani, obnašajo obratno sorazmerno glede na proliferacijo celic in fuzijo celic, med konfliktno aktivno fazo in konfliktno razrešeno fazo (zacelitveno fazo). To pomeni:
Celice ali organi, ki se razvijejo iz notranjega kličnega lista, imajo svoje releje v možganskem deblu in v primeru raka se v ca-fazi razmnožujejo s kompaktnimi tumorji, adenoceličnega tipa (npr. v jetrih, pljučih [vozličih], črevesju).
Celice ali organi, ki so se razvili iz zunanjega kličnega lista, povzročajo v ca-fazi fuzijo celic v obliki nekroze ali ulkusa ali tudi izgubo funkcije na organski ravni, npr. diabetes ali paraliza.
Pri srednjem kličnem listu ločimo starejšo in mlajšo skupino:
Celice ali organi, ki spadajo v starejšo skupino srednjega kličnega lista, imajo svoj rele v malih možganih, torej še vedno pripadajo starim možganom in zato v konfliktno aktivni fazi (ca-fazi) v primerih raka tudi tvorijo kompaktne tumorje, in sicer tipa adenoidnih celic (npr. dojka, melanom, mezoteliom = perikardij, pleura, peritoneum).
Celice ali organi, ki spadajo v mlajšo skupino srednjega kličnega lista imajo svoje nadzorno mesto v beli snovi velikih možganov, v primeru raka, v konfliktno aktivni fazi, naredijo nekrozo ali tkivne luknje, npr. fuzija celic ( luknje v kosti, vranici, ledvicah ali jajčniku).
Iz tega lahko razberemo, da rak ni nesmiseln pojav naključno divjih celic, ampak zelo dobro razumljiv in že predvidljiv proces, ki se zelo natančno drži ontogenetskih razmer.
V skladu s 4. zakonom Germanische Heilkunde® "Ontogenetično pogojen sistem mikrobov" organi, ki jih nadzorujejo stari možgani, s pomočjo posebnih mikrobov, v zacelitveni fazi (pcl-faza) razgrajujejo svoje tumorje, medtem ko, ravno tako v zacelitveni fazi, se luknje in razjede organov nadzorovanih s strani velikih možganih, s pomočjo virusov (če sploh obstajajo) in bakterij, pod oteklino zopet napolnijo.
Doslej smo mikrobe razumeli le, kot da povzročajo tako imenovane nalezljive bolezni, in ta pogled se je zdel očiten, ker smo te mikrobe vedno našli pri tako imenovanih nalezljivih boleznih. Samo to ni bilo res. Ker je pred temi domnevnimi nalezljivimi boleznimi vedno obstajala konfliktno aktivna faza. In ti mikrobi lahko postanejo aktivni šele, ko je konflikt rešen. Usmerjajo in aktivirajo jih naši možgani. In pomagajo nam v smislu, da odstranijo posledice raka, ki je postal odvečen, tj. tumor, ki po izpolnitvi svoje naloge ni več potreben, ali ko bakterije in virusi (?) pomagajo zapolniti/obnoviti luknje, nekroze. So torej naši zvesti pomočniki, naši sezonski delavci.
Zamisel o imunskem sistemu kot vojski, ki se bori proti zlim mikrobom, je bila preprosto napačna. Ker mikrobi niso vzrok bolezni, so optimizatorji zacelitvene faze.
5. biološki naravni zakon, "Zakon razumevanja vsake tako imenovane bolezni kot dela (razvojno razumljivo) smiselnega biološkega posebnega programa narave" (SBS), obrne celotno medicino. Če obravnavamo bolezni posameznih kličnih listov ločeno, ugotovimo, da očitno obstaja biološki smisel. Ker domnevnih "bolezni" v Germanische Heilkunde® (sprva imenovani NEUE MEDIZIN) ne razumemo več kot "zlonamernosti", nezgode v naravi ali božjo kazen, ampak kot dele ali posamezne faze, SBS-e naše narave, od takrat ima biološki pomen, ki je vključen v vsak SBS , smiselen biološki pomen. Torej ima poseben program pomemben biološki smisel in je s SBS treba doseči nekaj pomembnega ali bistveno -biološko potrebnega. Biološki smisel konflikta skrb za mati/otroka (npr. nezgoda otroka) je na primer v tem, da organizem gradi dodatno tkivo mlečnih žlez, da bi pomagal otroku, ki je zaradi nezgode trenutno v razvojni motnji, in zdaj dobi več materinega mleka.
Tudi pri ženskah naše civilizacije potekajo ti procesi analogno, čeprav ženska ne doji več, in posnemajo smisel, da bi želeli dati več mleka dojenčku, ki je običajno prisoten kot otrok, ne več kot dojenček.
Zaradi tega so naši sodobni zdravniki ta tumor obravnavali kot nekaj povsem nesmiselnega, bolnega kot degeneracijo narave, ker so izgubili razumevanje prvotnega smisla.
Brez določitve levičarstva ali desničarstva pa v Germanische Heilkunde® ne morete delati . Ker je pri desničarki leva dojka odgovorna za otroka ali za njeno mamo ter gnezdo in desna dojka za partnerja ali partnerje, kar dejansko vključuje vse druge ljudi, razen majhnih otrok ali kot otroka dojemajoče ljudi in živali. Pri levičarki je ravno obratno.
Če ploskate, tako kot v gledališču, je roka, ki udarja ob drugo roko, vodilna, to pomeni, da določa ročnost. Če je desna roka, si desničar in nasprotno, če je to leva roka si levičar. Ta test je zelo pomemben, da ugotovimo, na kateri možganski hemisferi človek deluje, ker je zelo veliko prekvalificiranih levičarjev, ki se imajo za desničarje. Toda enako pomembno je vedeti, koliko je pacient star, katerega spola je ali je treba upoštevati kakršne koli posebne hormonske lastnosti ali posege, npr. kontracepcijske tablete, obsevanje jajčnikov, vnos hormonov, menopavza itd.
Biološke konflikte je treba razumeti samo z vidika razvojne zgodovine, kot arhaične konflikte, ki so načeloma analogni pri ljudeh in živalih. Večina teh bioloških konfliktov žival še vedno čuti realno, ljudje pa pogosto v prenesenem pomenu. Za žival je košček, ki ga ne more pogoltniti, v resnici kos hrane, za ljudi pa je lahko to tudi račun za plačat ali dobitek na loteriji.
V Germanische Heilkunde operacij nikakor ne zavračamo za vsako ceno. Obravnavati jih je treba posamično in v skladu z zdravo pametjo, tj. kadar se zdi smiselno, če bi spontano celjenje trajalo predolgo ali če je prišlo do posledično-dodatnih konfliktov, na primer, če se pacientka počuti uničena zaradi vozla v dojkah in se je zaradi DHS-a razvil melanom - vendar vedno le v skladu z merili Germanische Heilkunde®.
Celjenje z zdravili nikakor ni izključno samo področje šolske medicine. Vsa zdravila, ki so simptomatično dobra, je treba uporabljati v korist pacienta glede na merilo, ali bi jih zdravnik uporabljal tudi na lastni ženi.
Germanische Heilkunde® je empirična naravoslovna znanost. Temelji na 5-tih bioloških naravnih zakonih, ki jih je mogoče v strogo znanstvenem smislu uporabiti za vsak posamezen primer tako imenovane bolezni pri ljudeh in ostalih sesalcih.
Nerazmevanje teh zakonov v medicinsko-kliničnem smislu nam je preprečilo, da bi medicino pravilno razvrstili ali videli oz. zmogli pravilno presoditi eno samo bolezen.