Karcinom grla

Kot vedno, ko nihče več nič ne ve, se delajo dogme - tako tudi v šolski medicini. Vse je bilo razdeljeno na "maligno" (zlonamerno) in "benigno" (dobronamerno). Od takrat naprej medicina ni bila več znanost, ampak verska skupnost. Ker v biologiji ali naravi ni dobrih in slabih stvari. Tam ima vse svoj smisel in biološki namen, celo smrt, ravno tako kot rojstvo.

Vedeti morate stvari, da bi razumeli, kakšna velikanska "medicinska blasfemija" je bila, ko sem leta 1981 objavil, da se rak ne razvije –  v 10 ali 20 letih, kot so prej verjeli – ampak zaradi nepričakovanega psihičnega šoka, ki nas ljudi ali živali ujame na napačni nogi, kot tako imenovani "biološki konfliktni šok" (DHS) in se povečuje, dokler traja biološki konflikt, lahko pa tudi ponovno spontano izgine, pod pogojem, da se materi naravi pusti, da gre po svoji poti takoj, ko je konflikt razrešen.

Pustiti, da gre narava svojo pot, na primer pomeni, da so mikobakterije (Tbc) prisotne, da se pokostnica (kostna koža) ne reže, ni kemoterapije, ni obsevanja, ni morfija. Vse to so nebiološki posegi, ki motijo ​​nadzorne, v miljonih let vdelane, tokokroge matere narave in ti nebiološki posegi so odgovorni za dejstvo, da  98%  pacientov, zdravljenih na ta način - po uradni statistiki Dtsch. Cancer Research Center Heidelberg (prof. Abel) - umre v 7 letih - 95% tudi po 5 letih. Po drugi strani pa v Germanische Heilkunde preživi 95-98 % pacientov, ki niso bili predhodno zdravljeni s kemoterapijo.

Vsak "smiselno biološki rakav ali raku enakovredni posebni program" (SBS) nastane z Dirk Hamerjevim sindromom (DHS), to je zelo hud, zelo-akutno-dramatičen, izolativni biološki konfliktni doživljajski šok, hkrati na vseh 3 ravneh - v psihi, v možganih in organu. Vse, kar ni rak, je raku enakovredno (podobno kot rak), torej so mišljene vse tako imenovane "bolezni" v medicini, ki sploh obstajajo, pri čemer je naša prejšnja beseda "bolezen" vedno predstavljala le eno fazo: eno konfliktno-aktivno fazo ali kofliktno-razrešeno zacelitveno fazo.

Psiha, možgani in organi pomenijo celoten organizem. Če ta celoten organizem miselno razdelimo na 3 nivoje, je to samo zato, da bi s temi nivoji lahko znanstveno in biološko bolje delovali.

Ker DHS udari sinhrono na vseh 3 nivojih, moramo biti tudi sposobni najti ta DHS na vseh 3 nivojih. Vse je urejeno z DHS. V isti sekundi je psiho-biološka vsebina konflikta prav tako fiksna kot z njo povezana lokalizacija v možganih in lokalizacija raka ali njegovega ekvivalenta na organu.

Toda še nekaj pomembnega je gotovo – to so tirnice. Vse, kar posameznik zajame v trenutku DHS, optično, zvočno, vohalno ali tipno, in tudi različni tako imenovani "vidiki" konflikta, se v trenutku DHS vključijo in so vsi bolj ali manj jasno vidi na računalniškem tomogramu možganov. Vsi ti različni vidiki, ki delujejo skoraj kot lastni biološki konflikti, skupaj z različnimi "tirnicami", se v tem trenutku fiksirajo.

Nekatere recidive (ponovitve) lahko razumemo le, če smo vestno ugotovili vse tirnice, ki so se začele z DHS. To pomeni: Konfliktna vsebina biološkega konflikta, lokalizacija v možganih in lokalizacija na organu se določijo v trenutku DHS.

Biološki konflikt je udaril sinhrono, torej istočasno, v isti sekundi, na vseh 3 ravneh in ga je tam mogoče tudi določiti, videti in izmeriti! DHS-a torej  niti pacient sam (če ve, kaj je DHS), niti zdravnik, ne moreta spregledati.

Vsaj v možganskem računalniškem tomogramu (CCT) ni mogoče spregledati sveže tarčne konfiguracije z ostrimi robovi. In od te sekunde DHS-a naprej zrastejo nove celice v organu ali – v primeru druge vrste raka – se celice od DHS-a naprej topijo, postanejo luknje ali razjede, tj. koritaste razjede na koži ali sluznici. , odvisno od tega, kateremu kličnemu list ( zarodni plasti) oz. delu možganov pripada prizadeti organ.

V embrionalnem razvoju poznamo 3 različne klične liste: entoderm, mezoderm in ektoderm, in vsakemu od teh treh kličnih listov, razvojno-zgodovinsko gledano, pripada točno določen del možganov (možgansko deblo, mali možgani, veliki možgani), točno določena konfliktna vsebina, točno določena histologija, in h kličnim listom prapadajoči mikrobi (mykobakterije, bakterije, virusi-v kolikor sploh obstajajo!).

Vsakemu od teh kličnih listov je mogoče pripisati določen organ, pri čemer so organi, ki jih nadzirajo stari možgani (možgansko deblo in mali možgani)v konfliktno-aktivni fazi podvrženi celičnemu razmnoževanju (proliferaciji-celični plus), organi, ki jih nadzirajo veliki možgani, pa so podvrženi celičnemu taljenju (celični minus).

Grleni ulkus spada k organom, ki ga nadzirajo veliki možgani in zato povzroča celično taljenje. Vsebina konflikta je konflikt-preplašenosti, na primer v primeru povsem nepričakovane nevarnosti (ženstvena reakcija), ki je dobesedno pripeljala do obnemelosti in kjer je DHS udaril točno v Broca-govorni center.

Primer: Poročen moški je imel dekle, ki je bilo prav tako poročeno. Ko je nekega dne pozno ponoči svojo ljubljeno pripeljal domov, sta na hodniku našla obešenega moža dekleta, ki je izvedel za ženine igrice.

V ca fazi se oblikujejo razjede v predelu grla in/ali glasilk, tj. celice se tam stopijo, vendar jih v tej fazi običajno ne opazimo. Pacient nima bolečine v grlu. Glas se lahko spremeni, ni pa nujno. Dokler je konflikt aktiven, se razjede širijo, torej je prizadeto vse večje območje.

Takoj ko je konflikt razrešen, se te nekroze in razjede v zacelitveni fazi ponovno napolnijo, oz. zacelijo. Sluznica grla pri tem močno nabrekne. Najkasneje zdaj se spremeni glas, nastopita srbečica in bolečina (ÄH-Schema). Pri kratkotrajnih konfliktih je lahko prisoten le kratkotrajen suh kašelj (pruritus), pri silovitih in dolgotrajnih konfliktih pa to vedno spremlja hripavost. Zdaj se običajno diagnosticira razjeda grla (šolsko-medicinsko: karcinom grla), ravno takrat, ko je v zacelitvi.

Ker do sedaj še nihče ni vedel ničesar, so restitucije oziroma ponovne zapolnitve nekroz in razjed v pcl fazi imenovali tudi rak, saj pride tudi do celične proliferacije (mitoze) z velikimi celicami in velikimi jedri - vendar le z namenom zacelitve.

Toda kako naj nekroze in razjede pošiljajo "maligne rakave celice", ko jih v celični atrofiji sploh ni mogoče najti. Poleg tega nihče ni opazil, da so bile nekroze ali razjede na nekaterih organih (npr. razjede na želodcu) sprva "benigne", nato pa - kot bi se obrnile- nenadoma postale "maligne" zaradi celične proliferacije (pcl faza).

Mimogrede, tako imenovani polipi glasilk so le prekomerna zarastlina (poroženeli skvamozni epitelij) glasilk.

Odločilno pa je še nekaj drugega: ročnost pacienta, saj brez ugotovitve, ali je levičar ali desničar, v Germanische Heilkunde sploh ne moreš delati. Tudi levičarstvo ali desničarstvo se začne v možganih, torej je vse lateralno definirano od mezoderma malih možganov naprej. V možganskem deblu ročnost praktično nima nobene vloge. Vsakdo je ali levičar ali desničar.

Test ploskanja je najbolj zanesljiva metoda za ugotavljanje ročnosti in za ugotavljanje, na kateri strani možganov pacient v bistvu deluje.

Desna hemisfera malih in velikih možganov je odgovorna predvsem za levo stran telesa ali, nasprotno leva hemisfera, za desno stran telesa.

Od organa do možganov ali od možganov do organa pa je korelacija vedno jasna. Levičarstvo in desničarstvo je pomembno le v korelaciji med psiho in možgani oziroma možgani in psiho, saj odloča tudi o konfliktno/možganski poti. In s tem tudi o tem, katero "bolezen" pacient sploh pri katerem konfliktu utrpi.

Desničar pri konfliktu revirski-strah utrpi bronhialno-razjedno dogajanje (desno fronto-parietalno). Levičar, v nasprotju, pri istem konfliktu utrpi grleno-razjedno-dogajanje (levo fronto-parietalno). Ker levičar "deluje" na nasprotni (ženstveni) strani možganov - in tam je rele za grlo. Od tega trenutka naprej je pri levičarju blokirana leva stran možganov. To pomeni, da lahko šele pri naslednjem konfliktu reagira zopet na desni možganski strani.

Torej, če pri levičarju na CT možganov vidimo Hamerjevo žarišče v laringealnem releju z edemom, potem zagotovo vemo, da je moral imeti pacient konflikt revirski-strah, in je že razrešen in mora imeti tudi razjedo na grlu, ki je že v zacelitveni fazi.

Mimogrede, levičarji lahko dvakrat zapored dobijo isti konflikt. V tem primeru pa bi levičar za 2. istim konfliktnim dogodkom (revirski strah), tokrat utrpel bronhialno razjedo in bi bil hkrati v tako imenovani shizofreni konstelaciji.

S tem pa je v dvojni simpatikotoniji, torej ne more rešiti dveh konfliktov hkrati. Mati narava je ustvarila posebno vrsto ravnovesja med dvema aktivnima konfliktoma in s tem zasledovala smiseln namen, namreč ta primerek s teka začasno umakniti.

A to nikakor ni biološko nesmiselno, prav nasprotno, saj biološko gledano pacient zdaj čaka na boljše razmere, čeprav je rešitev morda avtomatska. Dokler je pacient v konstelaciji, skoraj ne ustvarja konfliktne mase. Če pa je eden od obeh konfliktov rešen, drugi ostane aktiven solo, torej ura tiktaka naprej.

Pri desničarju je ravno obratno. Čeprav pri prvem konfliktu zapre tudi svojo desno stran možganov, potem lahko zaradi konflikta prestrašenosti dobi samo razjedo na grlu in bi bil tudi v shizofreni konstelaciji. To kaže, kako pomembno je določanje ročnosti za diagnostiko v Germanische Heilkunde.

Je pa še nekaj, saj moramo ločiti motorične in senzorične bronhialne releje oziroma laringealne releje. Kajti v posebnih konstelacijah se lahko pojavi npr. napad astme: bronhialna ali laringealna astma.

Ali  v primeru dveh konfliktov v senzoričnih relejih, torej v zvezi z aktivnim grlenim in bronhialnim relejem, je pacient v trenutku v tako imenovani shizofreni konstelaciji, to pomeni, da vsako noč sanja, da levitira nad strehami ali jadra nad gorami, ali lebdi v sobi pod stropom.

Obstajajo pa tudi druge shizofrene kombinacijske možnosti: Z aktivnim Hamerjevim žariščem v grlenem releju in drugim Hamerjevim žariščem v trebušnem releju je pacient v avtistični konstelaciji, to pomeni,  je konsterniran.

Konflikt revirskega strahu praviloma razvijejo samo moški, možate ženske po menopavzi ali ženske z različnimi hormonskimi spremembami, kot so kontracepcijske tablete, odstranitev jajčnikov / obsevanje jajčnikov, kemoterapija.

Bronhialno razjedno dogajanje lahko skupaj z depresijo dobijo tudi levičarke, in sicer pri konfliktu-prestrašenosti.

Vendar pa desničarka (brez hormonskih sprememb) utrpi zaradi konflikta-prestrašenosti  grleno-razjedno-dogajanje.

Učinek, ki ga ima v tem primeru citostatsko zdravljenje (kemoterapija), se kaže v tem, da je ženska zaradi blokade jajčnikov vsaj začasno kastrirana. Kastracija, tudi če je začasna, pacientkin ženstveni odziv spremeni v možatega. To pomeni, da če v tej fazi še vedno vlada konfliktna aktivnost, takšen še aktiven konflikt takoj spremeni obliko reakcije in organsko postane bronhialno razjedno-dogajanje.

Nasprotno, če moškemu, ki ima bronhialno- razjedno-dogajanje, s hamerjevim žariščem desne fronto-parietalno, daste citostatike, je tudi on takoj kastriran, vsaj začasno. Sedaj bo reagiral na ženstveni način, tj. HH nato preskoči kontralateralno na drugo hemisfero in pacient takoj zboli za grleno-razjednim-dogajanjem, katerega hamerjevo žarišče je zrcalna slika na isti točki na "ženstveni strani"  kot možati za bronhialno- razjedno-dogajanje.

Šolska medicina vedno izhaja iz tega, da mora rak nastati iz celice, ki je podivjala, priplavala po arterijski krvi v druge organe in tam ustvarila novega raka, tako imenovane metastaze.

V Germanische Heilkunde pa "metastaze" razumemo kot druge ali tretje karcinome, ki jih je pacient utrpel zaradi panike, na primer, ob soočenju z diagnozo (iatrogeno) in je dobil nov DHS z novim biološkim konfliktom.

Vsaka tako imenovana bolezen, ki ima konfliktno rešitev, ima tudi konfliktno aktivno fazo in zacelitveno fazo. In vsaka zacelitvena faza - če je ne prekine konfliktno aktivna ponovitev - ima tudi epileptično ali epileptoidno krizo (EK), to je prelomnico zacelitvene faze, na najnižji točki vagotonije. Epilept. krize nas pogosto postavljajo pred še večje klinične naloge: na primer liza pri pljučnici ali koronarni srčni infarkt po revirskem konfliktu. Epi-kriza je trenutek resnice!

Pred letom 1981 (odkritje železnega pravila raka) je bilo veliko teorij o nastanku raka, le tega, da se rak lahko razvije skozi dramatičen, zelo akuten, izolacijski konfliktni šok, nihče ni verjel, da je to mogoče. O tej možnosti so razmišljali že pred več sto leti in tudi v antiki, a je bila od takrat pozabljena in zavrnjena kot "neznanstvena".

V Germanische Heilkunde so tako imenovani raki le posebne faze, včasih konfliktno aktivna faza razvoja raka (ca faza), včasih konfliktno rešena zacelitvena faza(pcl faza). Niso več zlonamerni, ampak jih je mogoče s pomočjo zgodovinskega razvoja človeka, razumeti kot smiseln biološki posebni program (SBS) narave.

Copyright by Dr. med. Ryke Geerd Hamer
prevod: Anita Kogelnik