Uschi Fischer
Imejte me radi, vzemite me s seboj!
Vera - Ljubezen - Rak
Christel, Gerd, Jörg, Dirk in Uschi Fischer
Uši se je rodila 6. januarja 1973, "umrla" je 28. septembra 1988. Zakaj?
Medicinsko je to enostavno utemeljiti: "umrla" je zaradi metastazirajočega kostnega sarkoma. S tem se zdijo vsa nadaljnja vprašanja odveč; moralo se je zgoditi ...
To ni res. Nobeden od njenih kostnih tumorjev ni bil smrtno nevaren. "Umrla" je zaradi odpovedi možganov, ker je bilo vsega preveč, ker njenih konfliktov ni bilo mogoče razrešiti. "Umrla" je zaradi napačne družbe.
Njeno "smrt" smo doživeli z njo in smo globoko prizadeti. Tako kot ona, mnogi, milijoni, "umirajo " zaradi "bolezni", ki je ozdravljiva.
Rak je ozdravljiv! Ampak tumorje vedno samo izrežejo, bolne ljudi pripeljejo v bolnišnico, ne da bi pri tem odkrili in razrešili konflikte kot vzrok bolezni.
Večina teh konfliktov izhaja iz povsem napačnega, nenaravnega sobivanja. Medicina in družba ubijata, ne da bi večina prebivalstva to opazila. O tem ne moremo več molčati. Družba je nora in pokvarjena.
Vsi smo morilci, če živimo tako kot prej, če tiščimo glavo v pesek in nočemo o tem nič vedeti ali slišati.
Vsi smo morilci, če nočemo vedeti, da so vsi rakavi pacienti ozdravljivi, če bi le, čim prej kot je mogoče, rešili svoje konflikte, ki izhajajo iz napačnega, nesrečnega, sistemsko naravnanega življenja.
Morilci smo, če ne pomagamo sosedu, ki ima raka, da najde rešitev konflikta.
Rak, ozdravljiva bolezen. Videli smo, kako tako imenovani tumorji prenehajo rasti, se umaknejo, zagnojijo. Imamo slike tega.
Medicina in družba, ki tega ne želi priznati, vodi v umore in uboje.
Sedaj, ko smo stresli jezo in gnev, pa poročajmo po vrsti. Izkušnje je težko ubesediti, da bi jih drugi lahko doživeli; nikoli ni povedano točno tisto, kar je izkušeno. Skupaj poskušamo pokazati, kako je živela naša Uši, zakaj je "umrla" in kako živi naprej z nami.
Želimo slediti njenemu poslanstvu in pokazati, kako takšna bolezen nastane in kako jo je mogoče zaceliti. Prav tako želimo preučiti, kako lahko svoje napačno življenje v družbi, ki si ni zaslužila nič drugega kot strašne bolezni, kot so aids, multipla skleroza in rak, spremenimo z uporabo sredstev, ki so v naši človeški naravi zapisana že tisočletja . Da bi to dosegli, moramo odpraviti tudi lažno podobo Boga in napačno razumevanje vere. Bog nam je kot prvo zapoved dal naše življenje, našo človeško naravo. Zločin je, če, v imenu Boga, delujemo, ljubimo in živimo, proti temu.
Vse naše grenke izkušnje, saj Uši ni mogla ostati z nami, kot smo si želeli, znanje o možnostih novega sobivanja in novega razumevanja bolezni in zdravja, želimo predati naprej.
Naša želja je tudi, da bi našli razumevajoče prijatelje, da bi lahko izpolnjevali naloge, ki nam jih je dala Uši, tudi brez vidnega bivanja z nami. Prijatelje nujno potrebujemo, saj sam proti premočnim družbenim sistemom medicine, znanosti in tehnologije, si izgubljen.
Morda, in to je tudi naše upanje, bodo nekateri ljudje, ki že dolgo čutijo, preko naše knjige „Habt mich lieb, nehmt mich mit!” *,1 Imejte me radi, vzemite me s seboj! spoznali, da življenje ne more več potekati tako kot prej, s toliko strahu in tako malo ljubezni.
Človek dobi pogum, da ponovno spremeni svoje življenje, da popolnoma spremeni svoje življenje.
To je zanj najboljši način, da prepreči raka in druge ”nevarne bolezni” ter ne verjame več lažem, ki nam jih postavljajo. Morda bo marsikdo našel pot iz slepe ulice, ko bo smrtna obsodba: ”Imate raka”, že izrečena. Nekdo drug, se lahko tolaži z mislimi, ki nam pomagajo:
Življenje ni samo eno, tam čez se po "smrti" nadaljuje. To znanje nam daje moč, da spremenimo to, kar je v našem življenju pokvarjeno, nenaravno in slabo. Skupaj lahko spremenimo vsako lažno življenje, iz katerega se znova in znova ustvarjajo novi biološki konflikti, ki ostanejo neopaženi in nezaceljeni. Lahko ste naslednja prizadeta oseba.
Rak, to nenavadno ”bolezen”, ki se pojavlja v tisočih različicah, je enostavno razložiti, in je ozdravljiv.
*) Založba Uschi Fischer, Lörrach1
***
Ušijino kratko življenje in prezgodnja „smrt”
Objava dr. med. Rykea Geerda Hamerja
Veliko ljudi dosti razmišlja o smislu in nesmislu življenja in ”smrti”, razumemo pa ne enega ne drugega. In, ko tako mlada, čudovita oseba, kot je Uši ”umre”, potem se nam to zdi še posebej nesmiselno.
Enako se mi je godilo, ko je "umrl" moj sin Dirk in enako, ko je umrla mala Uši. Tukajšni, nemočno poskušamo najti nek smisel v tej neutolažljivi bedi. Ne vem, če mi bo kdaj uspelo najti smisel v ”smrti” tako čudovitih, mladih ljudi. Zelo sem nezaupljiv do ljudi, ki mislijo, da lahko to z gotovostjo trdijo.
Samo kot zdravnik lahko rečem, da Ušijina bolezen - ne njena "smrt"! je v enem pogledu postal mejnik v medicini. Kakorkoli že, ne morem še govoriti o tem, kaj je povezovalo Uši, njene starše ter brate in sestre ter mene med seboj, v toliko mesecih upanja in strahu. V meni je odprlo pregloboke rane nemoči.
Tragedija je oziroma je bila v tem, da smo poznali vse simptome Ušijine bolezni in jih tudi pravilno presodili, a kjub temu nismo mogli pomiriti strahu njene duše, ki je švigala sem ter tja kot prestrašena ptičica.
Nova medicina je načeloma tako preprosta in v posameznih primerih pogosto tako neskončno težka. Zato mi prosim dovolite, da pišem o fenomenu, ki je bil odkritje "novega ozemlja", v času, ko je bila Uši bolna. Uši je bila prvi pacient, pri katerem sem ga (fenomen) prvič opazoval tako jasno, v celotnem poteku. Presenečeni boste, ko vam povem njegovo ime:
To je akutni sklepni revmatizem.
Spoznanja, ki smo jih pridobili z Ušijino boleznijo, lahko koristijo neskončnemu številu ljudi. In če je kratko Ušijino življenje človeštvu vendarle pomagalo odkriti naravo te bolezni, je bilo njeno življenje zelo pomembno za dobrobit ljudi. Verjamem, da bo medicinski primer Uschi Fischer zapisan v zgodovino medicine kot prva sistematična razlaga akutnega poliartritisa.
Odkritje, do katerega smo prišli v "primeru Uši", je za medicino gigantsko. Akutni sklepni revmatizem sploh ni bil sklepni revmatizem, v takem smislu, niti ni bil samostojna bolezen, ampak le zacelitvena faza bolezni, ki poteka po železnemu pravilu raka.
Očiten "dokaz" levkocitoze za prisotnost bakterij in "bakterijske okužbe" je bilo medicinsko vraževerje, preprosto napačno. V Ušijinem primeru kolenskih izlivov niso punktirali, torej niso bili bakterijsko okuženi, niso bili zagnojeni (brez py-artritisa). Ko je Uši umrla - iz povsem drugih razlogov, so se izlivi v kolenskem sklepu že precej zmanjšali in je rekalcifikacija že močno napredovala.
Kako je prišlo do Ušijevega tako imenovanega "sklepnega revmatizma"?
Obstaja veliko različnih individualnih konfliktnih vsebin za konflikt samozavesti zaradi nešportnosti ali na kratko nešportni konflikt SWE.
Skupna značilnost osteolize v predelu kolena je, da ima pacient ob močnem šoku občutek, da je manj sposoben za gibanje ali hojo, kar je pri mladostniku še toliko bolj pomembno kot pri starejšem.
Uši je imela več takih konfliktov.
Uši je poznala mladeniča, ki ga je zelo ljubila oziroma občudovala.
Nekega dne jo je mladenič povabil k sebi domov, čeprav je bila bolna. Ta obisk je bil za Uši izjemno pomemben. Zelo se je veselila tega obiska. Vendar je bila v fazi reševanja konfliktov in je bila zelo brezvoljna in utrujena. Okolica je zato izrazila mnenje, da ji vendarle ne bo uspelo, ker je preslabotna.
In ko bi se naj začelo, je Uši doživela tako dramatičen konfliktni šok. Zaradi splošne oslabelosti se je komaj držala na nogah, čeprav si je zelo želela svojemu prijatelju pokazati, da bo kmalu spet zdrava in da lahko računa nanjo. Utrpela je konflikt "ne moči pobegniti ali ne moči priti tja" in kolena so ji takoj odpovedala.
Po domače bi rekli: Zašibila so ji kolena.
Ta konfliktni šok je povzročil motorično ohromelost mišic nog, kot jo vedno vidimo pri "konfliktu nezmožnosti pobega" pri vsaki živali in vsakem človeku. Doslej smo to imenovali "multipla skleroza".
Od tega trenutka naprej ni mogla več pravilno premikati nog oziroma se je ohromelost v naslednjih 2-3 dneh rapidno stopnjevala. Toda obisk je bil za Uši tako pomemben, da se je vseeno pustila odpeljati tja. Vendar je imel nasproten učinek, kot je upala. Mladenič jo je verjetno gledal samo pomilovalno kot "primer", ne pa kot burno oboževalko.
Kmalu zatem je Uši doživela še en konfliktni šok, tokrat konfliktni šok nešportnosti. Počutila se je akutno manjvredno, ker mladenič ni skrbel zanjo tako, kot je želela. To je Uši udarilo kot kij in od takrat naprej se je osteoliza začela znova razvijati oziroma širiti.
Ko je po kakšnih dveh mesecih Uši napol prebavila afero z mladeničem, se je začelo otekanje sklepov na levem kolenu, na katerem so že tako dolgo "medicinirali", na desnem je bila le rahla oteklina nad in pod kolenom.
Mladenič je zdaj prišel k njeni bolniški postelji, a ga ni mogla več spoštovati. Rešitev zanjo je bila v tem, da si je vsak dan predstavljala, kako bi bilo, ko bi bila spet popolnoma zdrava in bi potem lahko s svojimi modrimi očmi po mili volji očarala mlade fante. Razumela je ŽELEZNO PRAVILO RAKA in vedela je, da bo spet lahko hodila.
Nas ljudi so do sedaj učili, da naj bi bolezni bolj ali manj potekale brez naše duše. Duša je večinoma samo vznemirjala in bila "uspavana". Trik je bil le najti pravo sredstvo/zdravilo.
Ušijin "primer" nam je strašljivo jasno pokazal, da ne moremo "uspavati"duše mladega dekleta. Upa, se boji, živi in trepeta v strahu, tako kot to mlada dekleta počno. In vsako upanje in strah gre v program naših računalniških možganov.
"Verjamem, da odkar smo ponovno odkrili svoje duše,
smo košček bližje Bogu."
Dr. med. Ryke Geerd Hamer
Akutni sklepni revmatizem
Vzrok:
Konflikt padca samozavesti zaradi doživetja šoka (DHS), različne vsebine za različne sklepe, npr. za kolena: nešportni konflikt padca samozavesti- ne morem več tekati.
Posledica:
Možgani: Hamerjevo žarišče na vedno določenem mestu v možganih, in sicer v beli snovi velikih možganov, v primeru kolen: v okcipitalnem (zadnjem) delu bele snovi veliko možganske hemisfere.
Potek:
V zacelitveni fazi, ko kost ponovno kalcificira, kar predpostavlja, da je pacient miselno in morda tudi realno rešil svoj konflikt, se v predelu osteolize razvije edem. Ta edem, ki ima visok tkivni pritisk, lahko veliko lažje priteče v sklep skozi zlahka prepustno plast sklepnega hrustanca, kot pa lahko razmakne trdo pokostnico. To imenujemo "sklepni izliv". Sklepni izliv, ki smo ga prej obravnavali kot "bolezen", ni bila samostojna bolezen, ampak vedno zacelitvena faza po prejšnji "bolezni", namreč eni ali več kostnih osteolizah.
Levkemija:
Ker levkemija ni nič drugega kot zacelitvena faza po kostni(ih) osteolizi(ah), med katero se tvorba krvi znova poveča, ima vsak sklepni revmatizem tudi levkemijo. To je bilo nekako že znano, da je število levkocitov povišano, vendar se je verjelo, da je to znak bakterijske okužbe.
Knjigo smo iskali
1 - Knjigo Habt mich lieb, nehmt mich mit! smo iskali po spletu in zdi se, da je na voljo vsaj rabljena.
prevod:Anita Kogelnik