UVOD v GERMANISCHE HEILKUNDE®
Dr. med. Ryke Geerd Hamer
5. biološki naravni zakon
KVINTESENCA
Zakon razumevanja vsake tako imenovane bolezni kot dela (razumljivo z razvojno-zgodovinskega vidika) Smiselnega biološkega posebnega programa narave (SBS)
Ko sem leta 1981 odkril "železno pravilo raka" in dvofazno naravo bolezni in ju oktobra 1981 kot habilitacijo predložil Univerzi v Tübingenu, sem verjel, da sem odkril povezave raka.
Dve leti kasneje sem med nadaljnjimi raziskavami opazil, da ne le rakava obolenja, ampak tudi vsa druga obolenjai očitno sledijo tem dvema biološkima zakonoma.
Leta 1987 mi je uspelo najti tretji in četrti biološki zakon na podlagi embrioloških in vedenjskih raziskav.
Na moje presenečenje sem ugotovil, da je mogoče vse bolezni v medicini razložiti v skladu s temi štirimi biološkimi načeli in jih reproducirati v vsakem posameznem primeru. S tem biološkim pogledom sem skoraj neizogibno prišel do zares osupljive posledice:
Ko sem preučeval obolenja, ločena na posamezne klične liste, sem ugotovil, da očitno obstaja biološki smisel.
Opazil sem, da tako imenovane bolezni niso nesmiselne napake narave, s katerimi se je treba boriti, ampak da je vsako obolenje pomemben dogodek, tako da sem bil dobesedno prisiljen vprašati za vsako posamezno obolenje:
- Kaj je povzročilo nastanek te "bolezni"?
- Kakšen biološki smisel ima?
Izkazalo se je, da lahko biološki pomen številnih obolenj razumemo le iz embriologije. Pokazalo se je tudi, da moramo v to biološko razumevanje pomena vključiti biološko-družbeni kontekst. Nazadnje se mi je postavilo vprašanje, ali naše prejšnje razumevanje narave bolezni z izrazom "bolezen" ni bilo preprosto napačno, ker se nismo zavedali biološkega pomena "bolezni".
Uspelo mi je dokazati, da je biološki pomen tako imenovanih bolezni odvisen od kličnega lista. To je izjemno pomembno in celo eden osrednjih stebrov za razumevanje celotne Germanischen Heilkunde. To mi je dalo povsem novo nozološko razumevanje prejšnjega izraza bolezen. Iz tega razloga dejansko ne moremo več govoriti o bolezni v prejšnjem pomenu, temveč o smiselnem posebnem programu narave. Začetek tega posebnega programa, DHS, je že smiseln proces za vklop tega smiselnega biološkega posebnega programa (SBS).
Odkar domnevnih "bolezni" ne razumemo več kot "zlonamernosti", okvare narave ali božje kazni, temveč kot dele ali posamezne faze naših smiselnih bioloških posebnih programov narave, od takrat ima biološki pomen, ki ga vsebuje vsak SBS, seveda ključni pomen.
SBS ima torej smiseln biološki pomen ali: z SBS-om je treba doseči nekaj smiselnega ali smiselno biološko potrebnega. Kot pa smo videli (shema), je biološki pomen enkrat v konfliktno akrtivni fazi, drugič pa, porazrešitve konflikta, v pcl- zacelitveni fazi. Tu si je mati narava vzela svobodo, oboje realizirati, vsekakor zelo sistematično, v različnih skupinah kličnih listov, čeprav so organi, ki jih nadzorujejo stari možgani, in organi, ki jih nadzoruje možganska skorja, sicer v svojem vedenju diametralno nasprotni:
Organi, ki jih nadzorujejo stari možgani celice razmnožujejo (celični plus) v konfliktno aktivni faz (ca-fazi), organi, ki jih nadzirajo veliki možgani pa celice reducirajo (celični minus) v ca-fazi. Toda glede njenega biološkega pomena ne smemo pozabiti, da ima mati narava (glej glive in mikobakterije) že od DHS-a v mislih zacelitveno fazo (pcl-fazo). Kajti od DHS-a naprej se mikobakterije (Tbc) razmnožujejo, vendar se aktivirajo le z konfliktolizo (razrešitev konflikta), to pomeni: "vnaprej proizvedenih" je samo toliko mikobakterij, kolikor jih je nato potrebnih za razgradnjo tumorja.
Primer: Če se košček, ki je bil pohlepno požrt, da ga ne bi dobil tekmec, zatakne v črevesju, ker je prevelik, potem posameznik utrpi kolike. Skupaj s to koliko, ki je v tem primeru DHS, se vključi smiseln poseben biološki program narave, tj. rak debelega črevesa, ki raste proksimalno, torej navzgor ali proti ustom. To pomeni hitro razmnoževanje celic (konvencionalno medicinsko: močna mitotska rast, zelo maligna)! Hkrati se mikobakterije razmnožujejo prav tako hitro (pod pogojem, da je posameznik v času konflikta imel na zalogi vsaj eno te sorte).
Biološki smisel je: Rak debelega črevesa je sestavljen iz milijonov "celic za enkratno uporabo", ki proizvajajo posebno močan prebavni sok. Dobesedno nastane litre prebavnega soka in s tem se zmanjšuje prevelik kos, v določenem trenutku pa je dovolj majhen in zdrsne skozi. To je konfliktoliza. Od tega trenutka mikobakterije, ki delujejo pod nadzorom možganov - a tudi iz mnogih milijonov let izkušenj vedo, katere celice (za enkratno uporabo) smejo razgraditi in katere ne - in počistijo samo celice za enkratno uporabo, rečeno: razgradijo tumor. Vse se zgodi z močnim, tipično nočnim potenjem proti jutru in z visoko, kasneje subfebrilno (blago) vročino. Razgradijo torej novonastale celice, in ostane le brazgotina.
Pacient se mora zdaj naučiti razumeti, kako to prenesti. Pri nas ta "grdi neprebavljivi konflikt" običajno ni več kos hrane zaradi "neprebavljivega kosa", ampak "neprebavljiv kos v prenesenem pomenu". Torej: avto, hiša, dediščina, pokvarjen posel ali izgubljena tožba.
A vseeno biološko reagiramo "arhaično", kot da je še vedno neprebavljiv kos hrane, ki nam je povzročil "grd neprebavljiv konflikt". Nekaj podobnega se zgodi v ženskih dojkah: (biološki smisel: v ca-fazi (konfliktno aktivni fazi)).
Ko desničarka utrpi konflikt skrb za mati/otroka, adenoidni rak dojke raste v njeni levi dojki, tj. mlečno tkivo se množi. Biološki smisel je, z več materinega mleka pomagati dojenčku, ki je zdaj zaradi nezgode v razvojni motnji. Na ta način poskuša materin organizem nadomestiti nastalo škodo. Dokler konflikt traja, raste tako imenovani tumor mlečne žleze, z drugimi besedami: razmnoževanje mleka se nadaljuje. Šele v trenutku, ko je dojenček spet popolnoma v redu, sledi razrešitev konflikta, torej se rast mlečne žleze ustavi. Ostane kaverna. Ta je lahko celotna, bolj ali manj napolnjena s tekočino, ali nekakšna razredčena površina, kot na primer goba ali švicarski sir. Kakorkoli že, dojka je skorajda takšnega videza, kot je bila prej, in je tudi popolnoma funkcionalna, tako za trenutno dojenje kot za prihodnje dojenje. Seveda se ti procesi pri ženskah v tako imenovanih civiliziranih državah, običajno odvijajo izven obdobja dojenja.
Če ima ženska v današnji družbi konflikt skrb za mati/otroka, medtem ko ne doji več, potem tak tumor na mlečni žlezi raste in posnema namen, da bi želel dojenčku dati več mleka, katerega sicer obravnavamo že kot otroka in ne več dojenčka.
Drugače je pri konfliktu v povezavi z vodo in tekočino (veliki možgani-srednji klični list), tu v konfliktno aktivni fazi vidimo nekrozo v ledvičnem tkivu in hkrati je krvni tlak vedno zvišan, saj ta funkcionalno kompenzira luknjo v ledvičnem tkivu, ki nastane zaradi nekroze, tako da se lahko izloči dovolj urina in sečnine. V zacelitveni fazi (pcl-fazi) se iz ledvične nekroze tvori izboklina, ki je napolnjena s tekočino.
Temu pravimo ledvična cista. Znotraj ciste se zdaj na veliko razmnožujejo celice, na koncu razmnoževanja se, po 9 mesecih, namesto tekočine zgradi trdno celično tkivo z lastnim žilnim sistemom. V tem času se je cista "razrasla" po vsem območju, kasneje pa se, ko indurira (se strdi), spet odlepi.
Tu je biološki smisel v pcl-fazi, to pomeni s trajno povečavo, tako parenhimsko kot funkcionalno, na koncu zacelitvene faze. Zakaj mati Narava tukaj tako rokuje, še ne moremo povsem razumeti. Možno je, da resnično povečanje parenhimskega in funkcionalnega organa, ki bi moralo ostati trajno, ni možno "tako na hitro", kot je to pri hitri mitozi pri "celicah za enkratno uporabo", kjer to tako ali tako v resnici ni tako pomembno. Ker so te celice načrtovane le za kratek čas in bodo na koncu vseeno razgrajene.
Pri karcinomih, ki jih nadzoruje možganska skorja, je biološki smisel spet v konfliktno aktivni fazi (ca-fazi), toda v nasprotju s proliferacijo celic v organih, ki jih nadzorujejo stari-možgani, je tu doseženo ravno nasprotno, in sicer z izgubo celic v ploščatocelični sluznici, ki se nato v zacelitveni fazi zopet obnovi.
Ker pa do zdaj še nihče ni ničesar vedel, so obnavljanje ali ponovno polnjenje nekroz in razjed v zacelitveni fazi (pcl-fazi) tudi označevali kot rak ali sarkom, ker tu tudi prihaja do proliferacije celic (mitoz) z velikimi celicami in velikimi jedri - ampak z namenom zacelitve. Zdaj lahko razumemo tudi, zakaj razvoja raka nikoli ne bi mogli razumeti, če ne bi razumeli teh povezav in predvsem mehanizma razvoja naših programov za biološke konflikte. La medicina sagrada (kot pravijo Španci) je vse obrnila na glavo, nič več ne drži, razen dejstev.
Ne samo, da ima vsak smiseln biološki poseben program narave svoj biološki smisel, tudi kombinacija takih SBS-ov v smislu shizofrene konstelacije ima po drugi strani prav poseben biološki smisel, kvazi "nad smisel". To ne pomeni ničesar transcendentalnega, ideološkega ali duhovnega, ampak dejstvo, da ima mati narava očitno možnost , v navidezno brezizhodnih situacijah (npr. psihozah) sočasno odpreti nove dimenzije, s katerimi ima posameznik še eno možnost težke situacije spet obvladati. Tudi tu otvarja Germanische Heilkunde® nove dimenzije smiselne terapevtske oskrbe.
S 5. naravnim zakonom je Germanische Heilkunde® končno postala popolna. Je kvintesenca ali quinta essencia (bistvo). Ljudje lahko v vsej skromnosti zdaj prvič vidimo in celo razumemo, da ni urejena le celotna narava, ampak da je vsak posamezen proces v naravi smiseln. In da procesi, ki smo jih prej imenovali "bolezni", niso bile nesmiselne motnje, ki bi jih morali čarovniški vajenci-medicinci popravljati, toda polni začudenja vidimo, da nič od tega sploh ni bilo brez pomena, zlonamernega ali bolezenskega.