Ščitnica - s svojimi biološkimi konflikti

V Germanische Heilkunde so tako imenovane "bolezni", ki smo jih tisočletja obravnavali kot "pomanjkljivosti", "naravne napake" ali "iztiritve", "zlonamernost", "božje kazni" itd., smiselni biološki posebni programi narave. Danes stojimo pred čudežem božanske narave, in lahko gledamo, kako je mati narava vse uredila na najbolj smiseln način, saj narava ni pomanjkljiva, temveč mi, dogmatično zaslepljeni zdravniki, smo bili ignorantski.

Od zdaj naprej se naša naloga spreminja: pri vsakem simptomu, vsakem konfliktu se moramo najprej vprašati o biološkem smislu biološkega posebnega programa. To nam omogoča, da razumemo, ali je dogajanje še v aktivni fazi ali že v zacelitveni fazi in ali je – odvisno od tega, kateri klični list je vpleten – biološki smisel že izpolnjen v aktivni fazi (ca faza) ali se bo izpolnil na koncu zacelitvene faze (pcl faze).

Biološki smisel imajo, kot bomo videli, tudi tako imenovane ščitnične "bolezni". Ščitnica nadzoruje presnovo hormonov, to pomeni, da so hormoni posredniki nadzornih mehanizmov, ki spodbujajo naše organe k opravljanju določenih nalog. Na primer, ščitnični hormon tiroksin vpliva na celotno delovanje organizma. Spremembe v žlezah, ki proizvajajo hormone, povzročajo premajhno ali prekomerno delovanje.

Morbus Basedow je na primer sinonim za prekomerno aktivno ščitnico = hipertiroidizem. Tu se v kri sprosti več ščitničnega hormona, kar ima za posledico povečano presnovo in povečano razdražljivost celotnega organizma.

Pri zmanjšani funkciji ščitnice = hipotiroidizem (miksedem) pa so notranji presnovni procesi upočasnjeni. Za to je značilna cistična blokada ščitničnih kanalov v kri, primerljiva z nodularnimi cistami na vratu. Na koncu lahko v kri vstopi manj tiroksina.

Ščitnica in obščitnice so bile včasih eksokrine žleze, ki so se izločale v črevesje. Danes so endokrine žleze, ki sproščajo svoje hormone v kri.

Vsebina konflikta pri adenokarcinomu ščitnice - acinarni del (acini so ostanki stare črevesne sluznice žrela) vključuje:

• leva stran možgansko deblo -
  “ne morem se nečesa dovolj hitro znebiti (iznesti) zaradi pomanjkanja izločanja hormonov v črevesju; na primer,  ne pravočasno odtujiti (prodati) slabih delnic“.
  Biološki smisel (ca faza): povečanje metabolizma (presnove) z izločanjem več tiroksina, da bi se lahko hitreje znebili neželenega koščka.
• desna stran možgansko deblo -
  "Ne morem zgrabiti želenega (prehranskega) kosa - ker nisem dovolj hiter."
  Biološki smisel (ca faza): povečanje metabolizma z izločanjem tiroksina, da bi lahko hitreje ujeli želeni kos.

Primer: 32-letni zdravnik (anesteziolog) je delal doktorsko disertacijo. Očitno je mislil, da bo zadeva lažja. Zdaj pa že štiri leta dela doktorsko nalogo in  mora vedno znova zaprositi za preložitev roka.
Od takrat ima hipertiroidizem s karcinomom ščitnice na obeh straneh:
levo: ker ni dovolj hiter, da bi "oddal" delo, in
desno: ker ni dovolj hiter, da bi "prejel" doktorat.
Jemlje "tireostatike", ki blokirajo delovanje ščitnice. Rešitev bi bila: hitra oddaja doktorske disertacije, nato pa bi bili tumorji podvrženi zasiritvi in bi se hiperfunkcija normalizirala.

V konfliktno aktivni fazi raste kompakten, cvetači podoben adenokarcinom sekretorne kakovosti, tako imenovana trda golša, s hipertiroidizmom ali tirotoksikozo (M. Basedow). Hipertiroidizem (prekomerna aktivnost) poveča presnovo in "pospešuje" posameznika. Grobi, vozlasti tumorji ščitnice običajno ostanejo in se inkapsulirajo. Če pa so glivične bakterije bile med konfliktno-aktivno fazo prisotne, se vozli v zacelitveni fazi tuberkulozno zasirijo. Slednji bi bil normalen biološki proces. Pri tem se raven hormonov ponovno normalizira.

Odsotnost življensko pomembnih Tbc bakterij  v primeru s strani starih možganov nadzorovanega smiselnega biološkega posebnega programa narave, pomeni, da se rakavi tumor v zacelitveni fazi ne razgradi več – kljub razrešitvi konflikta (ni nočnega potenja, samo začetna vročina). Tumor ostane - kar se biološko gledano ne bi smelo zgoditi. V naravi se to ne zgodi, saj mikobakterije spadajo k biološkem posebnem programu.

V primeru karcinoma ščitnice ali tudi v primeru karcinoma hipofize to pomeni, da še naprej proizvajajo povečane količine hormonov, ki so začasno sicer bili zaželeni, vendar ne trajno. Pacientov organizem še naprej proizvaja več hormonov, čeprav je konflikt že zdavnaj rešen. Ne samo, da to preobrne celoten endokrini sistem, ampak je pacient tako rekoč "umetno bolan".
Na primer, ima umetno tirotoksikozo, kar bi s pravočasno prisotnostjo mikobakterij tuberkuloze imel le kratek čas (ca faza), potem pa je brez vsakega smisla. Tukaj se lahko le operira, da se ponovno zniža raven tiroksina. 

V primeru karcinoma obščitnice, ki ima tudi acinarno komponento, imamo konflikt:

• leva stran možgansko deblo -
  "nečesa ne morem izpljuniti".
  Konflikt, zaradi nizke ravni kalcija ni zagotovljenega krčenja mišic. Posledično nezaželenega kosa zaradi zaradi pomanjkljive sekracije ni mogoče izpljuniti (izvržti).
  Biološki smisel (ca-faza), samo resorptivni tip, je tu v povečanju ravni kalcija, da se izboljša krčenje mišic, zlasti mišična aktivnost gladkih mišic na levi strani žrela.
• desna stran možgansko deblo -
  "ne morem nečesa prejeti ".
  Konflikt, zaradi nizke ravni kalcija ni zagotovljenega krčenja mišic. Zaradi tega želenega kosa ni mogoče zaužiti (zaradi pomanjkanja izločanja). Zaradi tega želenega kosa ni mogoče zaužiti (zaradi pomanjkanja izločanja). V konfliktno aktivni fazi raste kompakten, cvetači podoben adenokarcinom sekretorne kakovosti (t.i. trda golša) s hiperparatiroidizmom (obščitnični hormoni-Parathormon ), ki uravnavajo raven kalcija.
  Biološki smisel(ca-faza) – samo resorptivni tip, je v povečanju ravni kalcija za izboljšanje krčenja mišic, zlasti za prejem prehranskega kosa.

Tudi tu ostanejo grobi, nodularni vozliči obščitnic, če v času DHS ni bilo dostopa glivičnim bakterijam. Sicer so inkapsulirani, vendar raven hormonov ostane povišana. V normalnem biološkem procesu se razgradijo z zasiritvijo in s tem se  raven hormonov ponovno normalizira.

Poleg karcinomov ščitnice in obščitnice, ki v aktivni fazi povzročijo razrast celic in so razvojno pripisane možganskemu deblu, obstajajo tudi deli, ki jih nadzirajo veliki možgani in ki razvojno spadajo v nekdanje škržne kanale ali ploščate epitelne kanale in povzročijo izgubo celic (razjeda) v konfliktno aktivni fazi.

Medtem ko ročnost pri konfliktih možganskega debla še ni igrala vloge, je tukaj izjemnega diagnostičnega pomena, saj odloča, kateri konflikt ali "bolezen" lahko pacient ob DHS utrpi. Test ploskanja (aplavz) je torej najbolj zanesljiva metoda, s katero ugotovimo, na kateri strani možganov človek deluje. Če  desna roka ploska = desničar(ka), leva roka = levičar(ka).

Skvamozna razjeda ščitničnega kanala (tako imenovani hladni vozliček) se nahaja v velikih možganih in vključuje:
a)HH frontalno levo: omedlevica-konflikt –
“imam zvezane roke, ne morem nič storiti”, ali
“nujno je treba nekaj narediti in nihče nič ne naredi”.

Biološki smisel, ki je tudi tukaj v konfliktno-aktivni fazi, je v tem, z ulcerativnim širjenjem kanalov sprostiti več tiroksina.

V ca-fazi se oblikujejo, v nekdanjih ščitničnih kanalih, ki so zdaj na zunaj zaprti, razjede (zdaj endokrina žleza), ki se jih ne da videti, se jih pa včasih čuti kot zategovanje. V zacelitveni fazi de oblikujejo tako imenovane evtiroidne (tudi retrosternalne ali mediastinalne) ščiitniščne ciste .
Eutiroidne ciste imajo enak mehanizem kot ne-Hodgkinove ciste. Vse skupaj se imenuje "evtireotična golša" ali "benigna golša".

b) HH frontalno desno: konflikt –frontalni strah “Strah pred nevarnostjo, ki se nam zdi neizogibna, na primer strah pred rakom zaradi diagnoze”.
Biološki smisel je ulcerozno širjenje starih škržnih kanalov za izboljšanje pretoka vode in dihanja.

V ca fazi nastanejo razjede v starih zaprtih škržnih kanalih, ki so obloženi s ploščatim epitelijem. Včasih rahla bolečina v predelu grla.
V zacelitveni fazi (pcl), kot znak umirjanja konflikta frontalnega strahu ali strahu pred konfliktom z rakom, nabrekne sluznica okoli razjed v notranjosti škržnih kanalov. S tem nastanejo ciste, ki v notrnjosti vsebujejo serozno tekočino.  Te se lahko v mediastinumu razširijo do diafragme. V epileptoidni/epileptični krizi: bolečina in epileptični napad (shema sluznice grla). Te ciste se napačno imenujejo "centrocistično-centroblastični ne-Hodgkinov limfom" in sploh jih šolska medicina diagnosticira šele v zacelitveni fazi.

Pri zdravljenju razjed skvamoznega epitelija pride, če so organi cevasti, to velja tudi za stare škržne kanale v vratu ali kanale ščitnice, ki izhajajo iz njih, zaradi otekline do začasnega zaprtja teh cevastih organov .
Vendar pa ciste med zdravljejem običajno tudi počasi spet uplaknejo ... če ni novih ponovitev in pacient ne zaide v tako imenovani začaran krog.
Eventuelno se lahko te cevi  nato zlepijo in zarastejoj, torej ostanejo zaprte. Takšne "končne faze" so kot simptom v osnovi neškodljive, torej pacient lahko doživi sto let.

Pacienti, pri katerih se ciste škržnega kanala ali ciste ščitničnega kanala “obdelane“ s kemoterapijo, se sprva umaknejo, vendar se proces zacelitve le ustavi in ​​ni končan. Ko se kemoterapija konča, se zacelitev začne znova in z njo se vrnejo ciste. S tem se pacienta spravi v trajen začaran krog, iz katerega običajno ne najde več izhoda.

Pri pacientih s cistami v mediastinalnem predelu (tako imenovana retrosternalna golša) se za dostop do mediastinuma pogosto izvajajo večje operacije na prsnem košu. Sama napoved operacije je običajno že nov DHS, in sicer konflikt- napad na prsno votlino, tako imenovani plevralni mezoteliom - po šolsko medicinsko: "metastaze". Če bi pacient spet uspel rešiti ta konflikt, dobi plevralni izliv kot znak zacelitve. V šolski medicini pa je to običajno začetek konca.

Zdaj se je začelo novo obdobje!
Ubogi prestrašeni pacienti, ki z (zaradi diagnoze) široko razširjenimi očmi, tresajoči se ležijo na hrbtu, kot poražen pes ali hipnotiziran kot zajec, ki strmi v kačo, pripadajo preteklosti. Ker tako imenovani "pacienti" razumejo Germanische Heilkunde enako dobro kot vsak zdravnik. Oni so pravi šefi procesa, takoj ko razumejo delovanje matere narave.

Mi tako imenovani civilizirani, sodobni ljudje imamo povsem moten odnos do "bolezni", ki smo jo obravnavali kot sovražnika. Vendar so to vse zastarele starozavezne predstave o dokaj primitivnem svetovnem nazoru, v katerem je bolezen nekaj nenaravnega in v katerem živali in rastline ne smejo imeti duše.

Germanische Heilkunde  pa je božji dar, ki velja enako za ljudi, živali in rastline.

Copyright by Dr. med. Ryke Geerd Hamer
prevod: Anita Kogelnik