UVOD v GERMANISCHE HEILKUNDE®

po dr. med. Rykeu Geerdu Hamerju

Levoročnost, desnoročnost
in njun pomen v Germanische Heilkunde

Zelo pomembno merilo v Grmanische Heilkunde je pacientova ročnost. Ker brez določitve levičarstva ali desničarstva v Germanische Heilkunde sploh ne moremo delati. Tako kot moramo vedeti, koliko je pacient star, katerega spola in ali je treba upoštevati kakršne koli hormonske posebnosti ali posege (kontracepcijske tablete, odstranjevanje / obsevanje jajčnikov, kemoterapija, vnos hormonov, klimakteria itd.) moramo tudi vedeti, ali je pacient desničar ali levičar.

To lahko vsak sam ugotovi:

leva roka zgoraj -levičar                                                               desna roka zgoraj -desničar

Če ploskate, kot v gledališču, je zgornja roka, ki leži zgoraj (oz. tista, ki ploska), vodilna, tj. če je desna roka na vrhu (oz.ploska), potem si z vidika možganov desničar, nasprotno, če je leva roka na vrhu (oz.ploska), potem si z vidika možganov levičar.

Ta test je zelo pomemben, da ugotovimo, na kateri hemisferi možganov človek deluje, saj je zelo veliko prekvalificiranih levičarjev, ki se imajo za desničarje. Vendar se večinoma spominjajo, da nekatere pomembne stvari, ki jih lahko desničarji počnejo samo z desno roko, lahko oni le z levico. Mnogi so bili na primer usposobljeni za pisanje z desno roko in zato mislijo, da so desničarji.

Levo in desno ročnost se začneta v možganih, natančneje rečeno, od mezoderma- malih možganov. Desnoročnost in levoročnost postaneta pomembna od mezoderma- malih možganov, medtem ko v možganskem deblu praktično še nista igrala nobene vloge. To pomeni: Z začetkom prve delitve celic se začne razvoj računalniškega dela "mali možgani" in s tem tudi razlikovanje med desničarji in levičarji. Ker "strani" vidimo šele v organih, ki jih nadzorujejo mali možgani, kamor spada tudi kot možganskega mostu, povezava med možganskim deblom in malimi možgani.

Zato za vse releje malih in celotnih velikih možganov, velja, da je povezava med možgani in organi navzkrižna. Kljub temu se malo in veliko možganski releji med seboj razlikujejo, čeprav ročnost velja za male in velike možgane na enak način.

V malih možganih se konflikti pojavljajo strogo glede na pripadnost konfliktne vsebine v povezavi z organom, to je strani malih možganov so vedno povezane s konfliktno temo.

Pri desničarki konflikt- skrb-mati/ otrok vedno prizadene desno lateralno stran malih možganov, kar zadeva mlečne žleze leve dojke, tako tudi, če pride do drugega konflikta zaradi drugega otroka ali na primer se zgodi še konflikt- skrb-hčerka / mater, zaradi lastne matere.

Vsekakor moramo tu takoj razlikovati; vendar le v primeru, ko mati ali oče svojega odraslega otroka ne dojemata ali le delno dojemata kot "otroka", npr. kadar je "njun otrok" do njiju izredno sovražen.

Tudi v beli snovi velikih možganov sta konfliktna vsebina in sklicevanje na organe konfliktno- tematsko povezana. Pri vseh motoričnih paralizah, sta, ravno tako kot pri okostju, ali pri senzoričnih paralizah, pomembna levičarstvo ali desničarstvo zadevnega:

  • Pri desničarjih imajo na primer vse mišice na desni strani telesa opraviti nekaj s partnerji, vse mišice na levi strani pa z otroki ali lastno mamo.
  • Pri levičarjih imajo vse mišice na levi strani telesa opraviti nekaj s partnerji, tiste na desni pa z otroki ali lastno mamo.

V primeru dvostranske paralize sta bili v DHS vedno vključeni obe skupini, vsaj v mislih.

Izjema so le procesi, pri katerih je določena mišica lokalno prizadeta, na primer zato, ker se noga nekoga zatakne za varnostni pas avtomobila in pri tem močno udari v glavo. Toda običajne progaste mišice našega okostja in normalni senzorični sistem naše kože so jasno dodeljeni materi ali otroku in na drugi strani partnerjem.

Pri kortikalnih - veliko možganskih nadzorovanih konfliktih revirskega območja, razmerje med možganskim relejem in organom ni več jasno kot pri malih možganih. Ker pa so organi na teh območjih le delno razporejeni v parih, odločajo, levo in desnoročnost ter trenutna konfliktna situacija, kateri rele v možganih lahko zdaj postane HH in kateri organ je nato prizadet. Od organa do možganov ali od možganov do organa je korelacija vedno jasna. Levičarstvo in desničarstvo sta pomembna le v korelaciji med psiho in možgani ali možgani in psiho, saj odločata tudi o konfliktni / možganski poti, s tem tudi o tem, katere "bolezni" lahko pacient pri določenem konfliktu utrpi.

Odločata tudi, na primer, v katerem konfliktu moramo računati z depresijo, na primer v primeru levičarke pri spolnem (ženskem) konfliktu. V primeru desničarke pa le malo pred ali po menopavzi, torej med tako imenovanim "hormonskim zastojem".

V primeru zelo mehkužnega desničarja, ki lahko za las še utrpi revirski konflikt, torej je tudi  v "hormonskem zastoju", in pri levičarju, ki ne reagira več moško, ampak že reagira žensko, tj. s kvazi žensko-spolnim konfliktom, ravno tako v "hormonskem zastoju".

V Germanische Heilkunde "hormonski zastoj" pomeni, da so pri pacientu ženski in moški hormoni v ravnovesju, vendar z zelo majhno prevlado ženske ali moške komponente.

Ker imajo revirska območja opraviti z revirskimi konflikti,

  • moško = usmerjeno navzven,
  • žensko = usmerjeno navznoter,

majo seveda, nekaj ali veliko opraviti s hormoni.

Tako moški kot ženske proizvajata moške in ženske hormone, tako nosečniški hormon (progesteron) velja za bolj "moškega". Če pa se raven hormonov ali "končna vsota" hormonov spremeni, se lahko biološka identiteta "nagne" ali spremeni, na primer med klimakterijem, med jemanjem hormonov, med nosečnostjo in dojenjem, tudi pri induciranih jajčnikih, ali cistah na testisih in seveda z biološkim konfliktom, ki prizadeto stran možganov biološko kvazi "zapre".

S spremembo hormonske ravni se dojemanje konflikta vedno spremeni, to pomeni, da se isti konfliktni dogodek obdela povsem drugače in posledično se pojavi povsem drugačen rak. To velja tudi pri jemanju kontracepcijskih tabletk, ki se dejansko jemljejo samo z namenom kontracepcije, torej naj bi izključile nastajanje estrogena v jajčnikih. Od tod naprej se vse ženske, ki jemljejo tablete, odzivajo moško.

Primer: Običajno se desničarka na spolni konflikt  odzove z levo kortikalno stranjo možganov in tam je tudi hamerjevo žarišče, v tako imenovanem ženskem relejskem območju. Če pa ista ženska zaužije tableto, v primeru konflikta nikakor ne reagira s spolnim konfliktom, "ne morem zanositi", ampak se odzove, ko njen partner pobegne, z (moškim) revirskim konfliktom. To pomeni, da lahko ta ženska po razrešitvi konflikta oz. ustreznem trajanju, v ozdravitveni fazi doživi srčni napad (epilpt. kriza).

Drug primer: Desničarka, ki je že prestala menopavzo, se lahko na primer na konflikt skrb za mater/otroka odzove hkrati kot mati, z rakom mlečnih žlez leve dojke in ​​hkrati kot revirski vodja, moško, z revirskim konfliktom oz. konfliktom revirskega strahu. Nato istočasno trpi za rakom dojke in bronhialno razjedo (konvencionalna medicina: bronhialni karcinom) ali razjedo koronarne arterije.

V konvencionalni medicini pa bi v takem primeru bronhialno razjedo (ki jo ponavadi odkrijemo šele v ozdravitveni fazi - preko atelektaze, ki jo povzroči) obravnavali kot metastaze raka mlečnih žlez, čeprav izhaja iz povsem drugega kličnega lista.

Ali: Mati, desničarka utrpi konflikt skrb za mater / otroka z rakom mlečnih žlez leve dojke. Zdaj bo na primer v konvencionalni medicini "zdravljena" s kemo- in hormonskimi zaviralci, in odslej reagira moško, torej se vsebina konflikta čutno premakne, tako, da bolnica bodisi ustavi rak dojke, ampak zato razvije razjedo koronarne arterije ali bronhialno razjedo, ali pa sta celo oba še naprej aktivna. To kaže, kako nesmiselno je, nekaj samo "od-terapirati", ne da bi razumeli obseg tega.

Tako imenovano zaporedje konfliktov, torej vrstni red, v katerem se konflikti pojavljajo, zato zahteva največjo pozornost, saj le s poznavanjem ročnosti ali trenutne hormonske ravni, smo v stanju pravilno razvrstiti, vrstni red in lokalizacijo hamerjevih žarišč v možganih in na organu. 

Pri levičarjih je vse očitno še bolj zapleteno. Levičarstvo premakne konflikt na nasprotno stran možganov v primerjavi z običajnim desničarstvom. Od tu naprej vse teče natanko tako, kot bi tekel nasprotni konflikt za desničarja, torej levičarji so kvazi le od psihe do možganov drugače "polarizirani".

Tu je nekaj primerov za boljše razumevanje:

Mladenka, levičarka utrpi pri konfliktu prestrašenosti, tako imenovan bronhialni karcinom, desničarka, pri istem konfliktu utrpi rak grla - v resnici seveda v obeh primerih ni raka, torej ni karcinoma, ampak le potek razjede.

Mladenič, levičar pri konfliktu revirski strah, utrpi rak na grlu, desničar pri istem konfliktu utrpi bronhialno razjedo.

Levičarji običajno zaradi revirskega konflikta ne morejo trpeti zaradi razjede na koronarnih arterijah levega srca, temveč zaradi razjede na koronarnih venah s pljučno embolijo v pcl-fazi, razen: ko so stari in že reagirajo žensko, tj. na psihični ravni ne morejo več utrpeti nobenega revirskega konflikta, temveč  pač "kvazi žensko-spolni konflikt".

Levičarke običajno zaradi spolnega konflikta ne morejo utrpeti tako imenovanega raka materničnega vratu (= potek- razjed), temveč le zaradi revirskega konflikta (po menopavzi). Toda, ko je spolni konflikt "prizadel" levičarko v desnem periinsularnem predelu, lahko ta ženska, pri ustrezajočem trajanju, utrpi tako imenovani srčni napad koronarnih arterij, in ima od DHS-a naprej angino pektoris in tudi depresijo.

Desničar pri konfliktu revirski spor dobi razjedo na žolču ali želodcu, levičar pri istem konfliktu utrpi razjedo na danki.

Desničarka zaradi konflikta identitete utrpi razjedo na danki, medtem ko levičarka pri istem konfliktu utrpi razjedo na žolču ali želodcu. Če nato ponovno doživi konflikt identitete, potem na desni možganski polobli kortikalno ne more več reagirati (ker je stran možganov blokirana), temveč utrpi, zaradi tega drugega konflikta, torej na levi strani možganov, na organskem nivoju razjede na danki, ki v ozdravitveni fazi postanejo hemoroidi, če so se razjede nahajale v bližini anusa. Dokler sta oba konflikta (desno in levo kortikalno) aktivna, je pacientka v tako imenovani shizofreni konstelaciji, natančneje v agresivno-biomanijski konstelaciji.

Tako imenovana agresivna-biomanijska konstelacija je reakcija človeka (tudi živali), ki je bil zapeljan v kot ali v brezizhodno situacijo, ki je tudi v neki meri primerno opisana z izrazom "irazibilen".

Tudi levičarji, ki v agresivno-biomanijski konstelaciji trpijo zaradi dveh revirskih konfliktov, se v tej konstelaciji obnašajo kot "hodeči eksploziv", ki lahko eksplodira kadar koli. Mimogrede, le levičarji lahko dvakrat zapored utrpijo isti konflikt. Ko imajo prizadeti, nekega dne priložnost rešiti oba konflikta, so, kot v pravljici osvobojeni čarovniškega uroka in so spet popolnoma "normalni".

Stranski učinek shizofrene konstelacije je, da se konfliktna masa skoraj ne nabira. Če pa je mogoče rešiti samo enega od obeh konfliktov, potem drugi ostane solo-aktiven, torej ura teče - in od takrat dalje se konfliktna masa kopiči.

Levičarstvo nam prav tako na poseben način kaže, da biološki konflikti nimajo nič skupnega predvsem s Freudom in konvencionalno psihologijo, ampak so resnično biološko določeni. Ker, da ima mlada levičarka zaradi spolnega konflikta organske simptome moškega revirskega konflikta (angina pektoris) in posledično zaradi tega psihološke depresije, "čisto psihološko" sploh ne bi imelo smisla.

Levičarka pri doživetem spolnem konfliktu nikoli ne izgubi funkcije jajčnikov, torej ima še vedno ovulacijo in ima menstrualne krvavitve, medtem ko desničarka potem ovulacije nima več.

Levičarstvo nikakor ni neumna igrarija narave, kot se nanj danes običajno gleda, saj v smislu konfliktov pomeni funkcionalno deaktiviranje hormonov. V tem kontekstu je zanimivo tudi to, da je pri enojajčnih dvojčkih eden vedno levičar, drugi pa desničar.

Tako kot je vsak človek desničar ali levičar, mora biti tudi vsaka žival desničar ali levičar. Nekateri psi vedno dajo levo tačko ali pa mačka miško vedno ujamejo z desno tačko.

Tudi vsaka rastlina je desnolistna ali levolistna. Vsak enocelični organizem je določen desno ali levo. Ko se enocelična celica deli, je en posameznik vedno desno določen, drugi pa levo.

Poleg tega obstajajo tudi levonogi ali desnslušni, desno ali levooki. Ker pri ljudeh, živalih in rastlinah delitev prve celice temelji na funkciji malih možganov ali ustrezne celične mreže z malo-možgansko funkcijo, mora imeti tudi vsaka rastlina mezoteliomu podoben ali korijem podoben adenoidni stebričasti epitelij, kot ljudje in živali . Tako je tudi prvič, neizpodbitno dokazano, da je ontogenija zarodka rekapitulacija evolucijske filogenije.

IV stari ortodoksni medicini je obstajala tako imenovana "diferencialna diagnoza", tj. na podlagi različnih simptomov, laboratorijskih in rentgenskih izsledkov so poskušali ugotoviti vrsto tako imenovane "bolezni". Res je, da o izvoru domnevne "bolezni" ni bilo nič znanega, vendar so verjeli, da so jo simptomatsko, torej "diferencialno diagnostično", omejili oz. določili.

V Germanische Heilkunde je to povsem drugače.

Stara diferencialna diagnoza seveda še vedno obstaja, da bi lahko dejstva, vključno s simptomatskimi dejstvi, razvrstili "v pravi predal", ker lahko hkrati obstaja tudi več smiselnih bioloških posebnih programov (SBS), deloma včasih celo izven faze, vendar dejanski SBS-i so bolj ali manj čvrsti, na vseh treh ravneh od samega začetka. To je zato, ker delamo le s petimi biološkimi naravnimi zakoni in ne, kot stara običajna medicina, s 5000 nedokazanimi in nedokazljivimi hipotezami. Teh 5 bioloških naravnih zakonov vključuje tudi poznavanje in rokovanje s pravili pregona konfliktov. 

To, da pacienta nismo vprašali o njegovi ročnosti, se v Germanische Heilkunde šteje za hudo napako, ker je izjemnega pomena za dodelitev konfliktov k hamerjevim žariščem in rakastemu tumorju ali nekrozi na organu.

Copyright by Dr. med. Ryke Geerd Hamer
Prevod: Anita Kogelnik