"Gergelyfiev fenomen": list limoninega drevesa s tarčno konfiguracijo kot znak hamerjevega žarišča. Očitno so možgani kvazi povsod v rastlini. Hamerjevo žarišče je torej hkrati hamerjevo žarišče možganov kot organa.

Študentka biologije Helga Gergelyfi skupaj z avtorjem na 1. mednarodnem kongresu za NOVO MEDICINO v Bielu maja 1999.

Mlada študentka biologije na Dunaju Helga Gergelyfi je na svojem limoninem drevescu, v svoji študentski sobi v študentskem domu, naredila veliko odkritje:  na listu limone se je odrazilo hamerjevo žarišče!

To ni slika lista, ampak človeška koža. Prikazuje začetek zacelitvene faze (pcl-faza) atopičnega dermatitisa.

Poleg tudi fotografija začetka zacelitvene faze človeške kože (povečanje). Kasneje, skozi škrlatni izpuščaj, ne moremo več videti obročev.

Tako izgleda, ko mikrobi obdelujejo takšno hamerjevo žarišče na listu. V tem primeru še ne vemo natančno, katere mikrobe vidimo tukaj, ki so videti kot belkasta obloga. Zanimivo pa je, da delujejo le na območju hamerjevega žarišča. Ker trenutno ne prepoznamo vrste mikrobov niti vrsto kličnega lista, na katerem delujejo, ne vemo, ali trenutno razgrajujejo ali trenutno "gradijo". Slednje je bolj verjetno. Zdi se, da je tako, da list med aktivno fazo perforira in odpade. Če pa je konfliktno aktivna (ca-faza) trajala le kratek čas oz. je hitro nastopila zacelitvena faza (pcl-faza), se lahko razgradnja še ustavi oz. se tkivo  z gradnjo, ki jo omogočijo mikrobi (virusi?), obnovi. Potem vidimo značilne zelene obroče kot znak povrnjene presnove. Stoffwechsels.

Pozornost velja temu, da je zeleni obroč na rumeni strani lista. Rumena zgornja stran je bila očitno obrnjena proti mrazu oz. ni bila tako dobro zaščitena. Utrpela je konflikt, vsekakor večjega kot zelena stran, ki ima tudi nekaj manjših hamerjevih žarišč, ki jih prav tako predelujejo mikrobi.

Pri tem javorjevem listu na eni strani vidimo majhne luknje na mestih nekdanjega aktivnega hamerjevega žarišča. Puščica kaže na kraj, ki je tik pred nastankom – oz. bo kmalu postal luknja. Vidimo pa tudi hamerjeva žarišča z aktivnimi tarčnimi obroči, ki bi bili marginalno lahko "še rešeni" in bi spet dobili zelen zunanji obroč. Končno vidimo velik zeleni obroč kot znak velikega hamerjevega žarišča, ki očitno ni bila tako hudo prizadet, in je bila presnova, kot znak zacelitve, zopet aktivna.

Zelo dobro vidni so nasprotno stoječi notranji tarčni obroči in ponovno barvanje teh struktur na zunanjem robu, kot znak zacelitvene faze (pcl-faza). V veliki zeleni obročasti strukturi na levi je na notranji strani vidna tudi rahla obročasta struktura.

 
Javorjev list, na katerem si lahko zopet ogledamo vse stopnje hamerjevega žarišča.

 Povečan del istega lista. Tarčna struktura je dobro vidna. Zunanje območje hamerjevega žarišča je očitno še vedno rešljiv, to je: je presnovno zopet aktivno

Še enkrat povečanje prejšnjega: Vidno je, da bo list na mestih hamerjevega žarišča preluknjan, če hitro ne nastopi zacelitvena faza in se presnovna aktivnost ne bo nadeljevala. Presnovna aktivacija se jasno začenja v zgornjem levem kotu. Jasno vidimo, da obstajajo "zelene pege" iz presnovno aktivirane cone več hamerjevih žarišč, lahko pa imajo tudi eno veliko hamerjevo žarišče!

Čudno, da teh ciljnih obročev rastlin nikoli nismo opazovali ali vsaj opazili, čeprav jih lahko tako dobro vidimo. Botanikom se je očitno zdelo bolj pomembno, da mikroskopsko pregledajo liste. Pri tem "gozda, zaradi številnih dreves, nismo mogli videti."

Javorjev list s posebno lepim hamerjevim žariščem v zacelitveni fazi (pcl-faza). Toda že obstajajo luknje, kjer je proces konfliktno aktivne faze šel že predaleč.

Zanimivost tega lista je, da je bila leva stran lista očitno obrnjena proti soncu ali bolje zaščitena pred mrazom. Na levi strani so bile mogoče presnovne reaktivacije v obliki hamerjevih žarišč. Za desno stran lista je bilo premalo zaščite. Desna stran se zdi bistveno bolj rjavo obarvana, tarče hamerjevega žarišča na desni sicer še niso povzročile luknjastega efekta, vendar tudi ne zmorejo več aktivirati presnove.

 
Javorjev list prikazuje vse različne stopnje ali fazne segmente: luknje iz konfliktno aktive faze (ca-faza), "skoraj luknje", še v konfliktno aktivni fazi, reaktivirano-presnovna hamerjeva žarišča v zacelitveni fazi (pcl-faza).

 
Vidimo lahko, da tudi če je območje hamerjevega žarišča že perforirano - če sonce oddaja ustrezno toploto in so noči tople, se lahko posamezni deli listov vsekakor vrnejo v zacelitveno fazo (pcl-faza), torej se lahko presnovno reaktivirajo (sredina / levo zgoraj).

 
Leva stran lista je bila konfliktno-aktivna, ker je bila bolj izpostavljena mrazu ali hladnemu vetru. Kljub temu je bila moč še enkrat, ker je le dva dni potem nastopilo indijansko (konec oktobra 1995), levo stran rešiti oz. ponovno presnovno aktivirati. Na desni strani lista so bila tudi manjša aktivna hamerjeva žarišča, ki se pojavljajo kot globoke temne lise ali obroči v zacelitevi fazi (pcl-faza).

Zdi se mi pomembno, da gre tu za "jesenski proces", ki ga je konec oktobra prekinilo deset toplih dni in noči. Kljub temu bi bil ta "proces" lahko normalen na južnejših območjih.

Ta javorjev list ne bi mogel biti jasnejši: v mrzli, vetrovni oktobrski noči je porumenel, torej utrpel aktivni biološki konflikt, katerega poseben program se zdi, da se z listov in vej odstrani tekočina, tako da zmrzal ne uniči rastlino. Postati rumen očitno pomeni imeti aktivni konflikt.

Po dveh dneh mraza pa so prišle zgoraj omenjene poletne temperature. Povzročile so, da je drevo ponovno potegnilo vodo v liste in v prej nevidne ca-tarčne obroče aktiviralo presnovo, da tvori klorofil in s tem ustvari te zelene obroče. Na naših zemljepisnih širinah bi bil običajen primer, da se konfliktno-aktivna faza (ca-faza) neprekinjeno razteza do pomladi. Potem seveda ne najdemo takšnih obročev, obarvanih v zeleno. Pomlad nato potegne, tako rečemo, vodo navzgor in listi poženejo. Ali nismo pomislili, da gre v bistvu za isti proces kot zacelitveni pojavi v naših organih ali možganih?

Zdi se, da so bile manjša hamerjeva žarišča tega lista malo pred "perforacijo" in so se med zacelitveno fazo (pcl-fazo) ponovno okrepila. Tudi če je bila zacelitvena faza le 10-dnevni intermeco, drevo tega ni moglo vedeti vnaprej. Videl je biološko priložnost, da bi lahko spet postal presnovno aktiven.

Javorjev list s centralnim hamerjevim žariščem v zacelitveni fazi (zelena pega).

Palmov list z aktivnim hamerjevim žariščem. Palma je na tem mestu utrpela zmrzal s prepihom. Tarčni obroči so dobro vidni. Ampak se zdi, da je preostanek lista ostal nedotaknjen. Možno je, da je izpostavljenost mrazu trajala predolgo, da bi bilo mesto mogoče popraviti. Vendar sprememba ni bila dovolj dolga, da bi v listu nastala luknja. Vidimo, da ne gre samo za eno ali drugo, ampak za vse prehode znotraj naravnih zakonov.

 
"Udarila" so tri ali štiri večja hamerjeva žarišča. Eno hamerjevo žarišče je že perforirana, hamerjevo žarišče na levi je že skoraj kvazi sekvestrirano, to je tik pred "perforacijo". Tarčne obroče je mogoče zelo dobro videti. Preostali del lista očitno še ni bistveno alteriran.

Naša prejšnja predstava, da te luknje povzročajo mikrobi, je bila v opisanih primerih vsekakor napačna.

 
Bršljanov list z dvema tipičnima hemerjevima žariščema, v katerih jasno vidimo tarčne obroče. Zdi se, da obadva sekvestrirata. Spodaj vidimo enega že preluknjanega, torej izsekanega. Ne vemo, ali lahko taka hamerjeva žarišča še okrevajo ali pa je konfliktno-aktivna faza (ca-faza) šla že predaleč.

 
Bukov list, katerega hamerjeva žarišča so lahko bila ponovno aktivirana. Mikrookolje je bilo tu očitno ugodnejše. Če bomo kmalu opazili takšne razlike, bomo na naše rastline in drevesa gledali s popolnoma drugačnimi očmi. So naši življenjski tovariši.

 
Bukov list, na katerem je mogoče dobro preučiti nastanek lukenj. Hamerjevo žarišče  na sliki desno je bilo že tik pred nastankom luknje, potem pa se je preko zacelitvene faze (pcl-faza), na robu (puščica zgoraj), ponovno presnovno aktiviral. Očitno je "mikrookolje" zelo pomembno.

 
Bezgov list s hamerjevim žariščem, ki lepo prikazuje tarčne obroče. V središču očitno hamerjevega žarišča ni bilo več mogoče rešiti, ampak zunaj ga je zacelitvena faza revitalizirala.

 
Za primerjavo: v jetrih vidimo aktivno hamerjevo žarišče, torej hamerjevo žarišče na organu. Takšne tarčne obroče je mogoče videti še posebej dobro na začetku konfliktne dejavnosti, torej po DHS-u. V naslednjem obdobju ob teh tarčnih obročih zrastejo nove celice, ki niso namenjene trajnosti, ampak so namenjene le trajanju konfliktno-aktivne faze. Kot je znano, bodo po razrešitvi konflikta tuberkulozno razgrajene.

Naše prijatelje, rastline, moramo v prihodnosti videti zelo drugače - kot sobitja!

Kljub vsej krutosti, ki obstaja v naravi, verjetno niti rastline, živali ali ljudje še nikoli niso bili tako zavedeni, kot smo bili mi v zadnjih 2000 letih. Naučili so nas, da svoja sobitja živali in rastline, vidimo samo kot stvari . Vrhunec neumnosti nam je prinesel tako imenovano civilizacijo. Kronanje civilizacije je lahko le "one-world" vlada (globalna vlada) s ciljem popolnega nadzora misli. V tej duhovni lunarni pokrajini bo Germanische Heilkunde® pokazala pot do naših intuitivnih, individualnih sposobnosti, do naravno-biološkega sobivanja vseh živih bitij, pot do tega kar smo izgubili.

Z biološko-botanično igro vprašanj in odgovorov pa še nismo končali:

Ob predpostavki, da 5 bioloških naravnih zakonov velja podobno za rastline - kar moramo še dokazati - bi naši botaniki prvič dobili razlago, zakaj pri rastlinah obstaja rak ali nekroza. Rastlinski rak bi potem moral biti sprožen - seveda kot pomemben biološki poseben program narave! - iz "starih možganov". Vendar v rastlinah vidimo le "kompaktne možgane", pri katerih prav tako ne moremo razlikovati med pripadnostjo starim možganom in velikim možganom.

Nekaterim mojim bralcem se lahko ob pogledu na našo "biološko-botanično delavnico" nekoliko zvrti, a tako moramo delovati v biološki "forenziki" Germanische Heilkunde®, kjer imamo 5 bioloških naravnih zakonov.

Samo poglejte, s kakšnimi fascinantnimi ujemanji se srečujemo pri vsej raznolikosti, ki jo je izumila mati narava! Pri 3. biološkem naravnem zakonu, ontogenetsko določenem sistemu raka in raku ekvivalentnih bolezni, vidimo, da lahko mati narava v konfliktno-aktivni fazi (ca-faza) povzroči tako celično rast z mitozo kot izgubo celic, odvisno od tega, s katerim delom možganov, so ti posebni programi nadzorovani. Nadrejeni sistem je tako imenovani biološki smisel (pomen), ki v organih, nadzorovanih z starimi možgani, leži v celični rasti,  v organih, ki jih nadzira možganska skorja v isti prvi fazi, konfliktno aktivni fazi, pa ga najdemo v celični atrofiji. Oba biološka procesa, čeprav sta na organski ravni očitno diametralno nasprotna, sta po 5. biološkem naravnem zakonu smiselna. In tudi če imajo organi, ki jih nadzira bela snov velikih možganov, svoj biološki pomen na koncu zacelitvene faze (pcl-faza) s proliferacijo celic, to ni protislovje, ampak različica, ki si jo je mati narava dovolila, in ona vedno temelji na svojih 5-tih bioloških naravnih zakonih.

Če želimo zdaj poskusiti najti povezavo med rastlinskim svetom in živalskim / človeškim svetom z vidika razvojne zgodovine, potem najprej poskusimo uporabiti naših 5 bioloških naravnih zakonov iz živalskega / človeškega sveta, kot je prikazano zgoraj. Tak pristop sprva ni nič drugega kot delovna hipoteza.

Predpostavimo zaenkrat, da je rastlina, kar pa seveda ni povsem gotovo, " eno-možgansko bitje", medtem ko so živali in ljudje "dvo-možganska bitja", sestavljena iz možganov glave in možganov organov. Biološka nujnost drugih možganov (možganov glave) je lahko na primer posledica želene večje mobilnosti posameznika. Veliko vprašanje, s katerim se je ukvarjal že Darwin , je: Kdaj sta se rastlinstvo in živalstvo razdelila? Verjetno je, da so rastline obstajale nekaj ali več milijonov let, preden so se živali - čeprav zelo primitivne - lahko hranile s temi rastlinami. Po drugi strani pa bi morali v sebi poiskati rastlinske strukture, če smo se nekaj časa skupaj vozili na "rastlinskem vlaku", podobno kot naši osnovni ločni loki, ki nam kažejo, da smo z vodnimi živalmi eno razdaljo "odplavali" skupaj.

Doslej takšnih skupnih struktur nismo prepoznali ali pa so bile zelo splošne: skupni tako imenovani organski osnovni gradniki ogljika, kisika in vodika, dušika in fosfata itd., Presnova, razmnoževanje na enospolen ali dvospolen način, skratka takšni pojavi, ki jih zaznavamo kot znak življenja. Ampak kje so se naše poti ločile?

V osnovi so se morale naše poti raziti že v enocelični fazi. Ker ima enocelični posameznik "samo" en možganski organ, vsaj tako danes verjamemo. Od tu lahko morda pomaga Germanische Heilkunde® s svojimi naravnimi zakoni. Če želimo to narediti, se moramo še enkrat odpraviti na manjši izlet v razvojno zgodovino.

Vemo, da je veliko sesalcev v Avstraliji v relativno zgodnji fazi za sesalce šlo skozi lastno "celinsko evolucijo": vrečarje. Posebnost pa je, da so se pojavile približno iste vrste kot na drugih celinah (oposum, volk vrečar itd.), torej vsi z vrečko, v kateri se nosijo mladiči. Torej bi lahko bilo - najprej delovna hipoteza! - da je obstajal nekakšen "program stvarjenja", h kateremu spada tudi 5 bioloških naravnih zakonov. V skladu s tem bi lahko našli podobne posebne programe za rastline in živali / ljudi, prav takšne smiselne biološke posebne programe narave, kot so bili dokazani za živali in ljudi.

Ta celotna raziskovalna veja je postala mogoča šele, odkar je medicina postala ,z Germanische Heilkunde, postala naravoslovna veda. Zdaj ne moremo le vnašati naravoslovne ugotovitev (npr. vrste organskih spojin itd.) v medicino, ampak lahko prvič prenesemo biološko-medicinske naravne zakone v biologijo. Naravni zakon je naravni zakon, od zdaj naprej ni pomembno, ali je biološki ali medicinski, če sta obe področji naravoslovni vedi.

Morda moramo hitro poskusiti razumeti dušo drevesa ne le sentimentalno, ampak tudi zelo resnično, pa tudi dušo majhne rože in vsake rastline, tudi če so jo prej imenovali "plevel" ali "rastlina škodljivec" . Začeti bi morali z novo dobo in temeljito obdelati zadnjih 2000 let zablode!

IV vsej svoji skromnosti predvidevam, da smo s petimi biološkimi naravnimi zakoni naredili zato tako veliko odkritje, ker smo odkrili 5 konstant - morda jih je več -, ki so skozi evolucijo ostale konstantne, medtem ko sta se rastlinstvo in živalstvo ločila v bogato raznolikost.

S tem je Germanische Heilkunde® primarna medicina, znanstveni sistem, ki resnično zajema vsa živa bitja, ki je hkrati zelo logično skladen, izjemno človeški ali celo družbeno-ustvarjalen in hkrati, skoraj bi lahko rekli, predstavlja Naravno religijo, ki velja enako za vsa živa bitja.

Medtem ko so skoraj vsi verski ustanovitelji vedno učili, da je njihov Bog "kršil" naravne zakone in s tem naredil čudeže, je čudež Germanische Heilkunde® z njenimi petimi biološkimi naravnimi zakoni prav v tem, da zakoni narave niso kršeni . Najvišja popolnost obstaja - tako kot pri starih Grkih v klasičnih časih - v čudoviti normalnosti, ravnovesju in ne trivialnosti! To nima nič opraviti z idealiziranjem, na primer grozodejstev v naravi, ampak sta v te naravne zakone, rojstvo in smrt vključena na čisto naraven način.

Copyright by Dr. med. Ryke Geerd Hamer 
Prevod: Anita Kogelnik