UVOD v GERMANISCHE HEILKUNDE®

Dr. med. Ryke Geerd Hamer

Rak pri živalih

Moja izkušnja z  Novo Medicino

Izkušenjsko poročilo dr. med. vet. Horst Haacks

Babi Molly

Bila je »odlična baba« (beri ovca mlekarica) s svilnato volno in številnimi potomci.

Nekega dne sva se z ženo odločila, da bodo jagnjeta odstavljena že po 12 tednih, ker bi se potem menda bolje zredili. To je v hlevu povzročilo grozno tuljenje: na desni matere (bööööh), na levi pa jagnjeta (bääääh). Toda po 2 dneh je bilo zopet tiho. Le Babi Molly je v presledkih klicala svoje otroke. Z ženo sva bila zadovoljna, ker sva lahko zdaj nemoteno molzla in iz mleka delala sir.

Toda nenadoma je naš najboljši primerek, na desni dobil okužbo vimena, ki je niti z najboljšimi antibiotiki ni bilo mogoče obvladati. Čez nekaj časa smo obupali, da bi popolnoma vozličasto polovico vimena pozdravili. Nato smo se odločili, da bomo našo ljubljenko spet parili in nekaj jagnjet hranili s flaško. Ni nam bilo več mar za vime.

Ko sem zbolel za rakom in študiral dr. Hamerjeve spise, sem spoznal, da je to vnetje vimena bil rak vimena, ki ga je povzročila prezgodnja odstavitev jagnjet. Tako je morala Babica Molly po 5-tih bioloških naravnih zakonih Nove Medicine dr. Hamerja imeti tudi tako imenovano hamerjevo žarišče v levih malih možganih (Tabela: o.l.a.4)1. Bila je levo-tačkarka; pred hranjenjem je vedno z levo prednjo taco praskala po koritu in pri tem vse umazala.

To sem res želel preveriti, že zato, da bi tudi sam pridobil absolutno gotovost.

Toda kje naj najdem računalniški tomograf, ki bi lahko pregledal naše ovce? In narediti rentgenske posnetke ovčjih možganov-norost, v očeh večine ljudi!

Spomnil sem se starih poznanstev. Ti sodelavci so imeli MRI aparat za pregled prašičev. Zakaj potem ne bi pregledali tudi našo Molly?

Nekdanji sodelavci so poslušali mojo pripoved o ugotovitvah dr. Hamerja in bili sicer nekoliko skeptični in nezaupljivi, vendar so bili pripravljeni pomagat. Tako je Molly prišla v cev in glej - v levem delu malih možganov je bilo vidno lepo hamerjevo žarišče v obliki polmeseca.

Ampak pravilno oceniti ga nisem mogel, ker sem hkrati odkril na hrbtno ležeči Molly brezhibno vime, brez vozlov in popolnoma mehko. Samo prečni kanal je bil zlepljen.

Razlaga je bila preprosta: v letih, ki so sledila, smo jagnjeta znova pustili hoditi s svojimi materami vse poletje, kar je rešilo konflikt skrb za mater / otroka.

Poleg tega je morala Molly po 4. biološkem naravnem zakonu Nove Medicine, "ontogenetsko določenem sistemu mikrobov", imeti tuberkulozo, torej so tumorje razgradile mikobakterije, kot dr. Hamer to vedno znova opisuje v svojih knjigah.

Kakor hitro je možno, sem svojo čudežno žival spravil na prikolico, še preden so to opazili moji nekdanji sodelavci, ker bi me razglasili za norega, ker se po sedanji doktrini tako spremenjeno vime nikoli ne zaceli in je takšno žival mogoče le zaklati.

Suse

Zaradi selitve v Ströhen,  je naš sosed prišel na dvorišče s traktorjem, s čelnim nakladalnikom, naloženim z leseno škatlo. V notranjosti je bil srčkan pujsek, z risbo pujska in lokom, okrašenim s srčki, okoli vratu. Darilo smo prejeli z velikim veseljem in ga poimenovali "Suse" po nekoliko neljubljenem družinskem članu.

Njen prihod nam je močno spremeni življenje, saj smo morali odgnati njeno osamljenost. Žena ji je nataknila ovratnik in jo peljala na sprehod po vrtu. Suse je bila pridna in je šla zraven nje. Kmalu je poznala svoje ime in našega vrta ni prekopala.

Nekega dne smo jo našli v hlevu med gorami peska in kamenja v globoki luknji. Po mojem intenzivnem posredovanju z obliži  je le dva dni kasneje vse zopet ponovila.

Poleg teh dražilnih iger je lepo jedla in lepo rastla.

Nekega dne je bilo otroškega življenja konec in puberteta je zahtevala svoj davek. Zanjo smo našli zelo čednega prašiča in očitno se je z njim strinjala. Veliki dogodek se je zgodil približno 4 mesece kasneje: razveselilo nas je veliko pisanih mini-izdaj Suse.

Toda Suse je imela očitno drugačne predstave o svojih potomcih. Bila je slaba mama in je kljub nagobčniku, prašičji kletki in privezanosti, prežala po življenjih svojih potomcev.

Ko so mladički želeli v mlečni bar, bi morali imeti še 4 roke, ki bi zaščitile dogajanje. 

To stanje je trajalo 3 dni. Potem se je Suse umirila in mi smo bili popolnoma izčrpani. Od takrat naprej je ogromna črna svinja ležala pred goro svetlo obarvanih pujskov in vse je bilo:  mir - veselje - palačinke.

Če bi zdaj mislili, da lahko pujske brez težav kastriramo, ker Suse njeni mladiči ne zanimajo, smo se resno zmotili. Ob prvem škripanju je skočil črni bes, ki je glasno sopel in ko alarmni kriki niso hoteli prenehati, smo spoznali njeno športno plat. Suse se je dvignila čez zid, da bi pomagala svojim mladičem, mi pa smo pobegnili v ovčjo kočo in na skrivaj potisnili pujske nazaj k njej. Navkljub številnim vznemirjanjem je imela Suse eno vznemirjenje v zelo lepih spominih.

Ko je prišlo naslednje plodno obdobje, je polna pričakovanja stala pri vratih in ko je slišala naš traktor, smo le še odprli vrata in Suse je v galopu odhitela k na traktor pritrjenemu prašičjemu zaboju, in se pustila odpeljati k sosedovemu čednemu maču. Potem se je vse ponovilo.

Toda njena prva jeza na potomce je popolnoma izpuhtela. Zdaj je bila mama, ki si jo lahko samo želiš.

Bilo je le še eno vznemirjenje, ki se mu nismo mogli izogniti. Ko so bili pujski prodani, je bila kot bes in več dni ni bila ista.

Ob naslednji gonitvi, 9 dni kasneje, je bilo spet vse po starem.

Po 7. leglu so se ji na dveh seskih izoblikovali vozliči. Proizvodnja mleka je tam presušila, nekateri pujski pa so bili lačni.

Šolski veterinarji to imenujejo glivična okužba in nihče ne more reči, kako nastane.Je pa bil zagotovo tudi rak na seskih.

Njena začetna hudobnost zagotovo ni bila genetsko določena, saj bi se potem morala na naslednji porod odzvati enako. Po drugi strani pa lahko z gotovostjo domnevamo, da se je zaradi strahu pred neznanimi razmerami znašla v shizofreni situaciji.

Takrat še nismo poznali dr. Hamerjevo Novo medicino, zato žal ne morem kot dokaz predložiti hamerjevih žarišč.

Paulchen

Žal naša reja gosi dolga leta ni bila uspešna. Ali se sploh niso izvalili, ali pa smo imeli lezbični par, ali pa so jajca poteptali teden dni pred izvalitvijo, ali pa so zgradili gnezdo, ki je izgledalo kot piramida. Gos je sedela zgoraj in gledala jajca, ki so ležala okoli nje.

Tega smo se kar naveličali in odločili smo si priskrbeti divjo gos, saj morajo biti njeni nagoni še nedotaknjeni.

Rečeno - storjeno! Gosi je bilo ime Lore in dobila je čudovitega gosjega moža z dolgim ​​vratom in ponosnim pogledom, z imenom Paulchen.

Toda groza, Lore se je izkazala za beso, saj ni bila gos, ampak divja gos, ki je Paulchena zelo hitro pretepla in od takrat vsako jutro na kratko ponovila postopek.Paulchen je to, z upognjeno glavo, ponižno sprejel. Po treh mesecih je bil tako šibek, da ni mogel priti iz ribnika in je kmalu zatem umrl.

Paulchen je prav tako doživel biološki konflikt, verjetno konflikt samopodobe (Tabela: o.r. + l.b.4)1 z vsakodnevnimi ponovitvami, zato je po Novi medicini imel kostnega raka in je verjetno umrl za hudo anemijo (v konfliktno aktivni fazi). Toda tudi tukaj sistema žal še nismo poznali.

Emil

Emil je bil plemenitega porekla ovc-mlekaric in je bil zelo vreden. Bil je zelo miren in prijazen, njegovi potomci pa so na katerem koli lepotnem tekmovanju ovac osvajali nagrade.

Zato sva ga z ženo ob koncu vzrejne sezone kupila od prijateljev in pustila, da poskrbi za naše dame. Pri tem smo se dogovorili, da bo prihodnje leto spet skrbel za dobre potomce v prejšnjem podjetju. Zato smo ga naslednje leto odpeljali v prejšnji dom.

Pogledal je nove stare dame in bil v trenutku navdušen. Nezadovoljstvo ostalih ovnov je z nekaj udarci rogov zatrl v kali . Vse ovce so bile v kratkem času breje. Po končanem poslanstvu so ga skupaj z drugim ovnom hranili na sosednjem pašniku.

V začetku novembra, ko je bilo zmrznjeno in je snežilo, se je nenadoma utrudil in počasi hodil po vasi. Naš prijatelj ga je znova sestavil in ugotovil naslednje:

Z drugim ovnom je prišlo do bitke v kateri je izgubil.

V stiski je preskočil električno ograjo in zbežal. Poškodb niso našli. Glava in ušesa so bili hladni in ni več jedel stebel sena ali druge krme. Seveda nam prijatelj ni želel vrniti bolnega ovna in je poskusil z veterinarjem.

Toda po neuspešnih 14 dneh nam je vse priznal in odločili smo se, da Emila takoj pripeljemo nazaj, da bo prišel v svojo staro okolje.

Dan pozneje je prišel k nam, izčrpan in utrujen ter z ledeno mrzlo glavo in ušesi, čez katera je bila povlečena kapa z režami in luknjami za ušesa, ki bi bila primerna za roparja banke. Izgledal je grozljivo.

Malce utrujeno je preveril svoje ženske, in jih očitno takoj prepoznal.

Po malo kave in nekaj ur odmora, glava in ušesa niso bila več tako mrzla, koža pa je bila rahlo rožnata. Naslednje jutro je pojedel nekaj sena in ovsa.

Po 2 dneh je imel hudo pljučnico, s katero se ni bilo mogoče boriti, in po 3 dneh je ležal zjutraj mrtev v hlevu.

Emil je moral utrpeti konflikt- revirski strah/skrb, z bronhialnim rakom (Tabela: r.r.a.2)1, ker je moral zapustiti svoje ozemlje (dame).In ta konflikt je bil rešen v trenutku, ko se je vrnil na svoje staro ozemlje, kar je prepoznavno po pljučnici v ozdravitveni fazi. Očitno je tudi, da je med bitko utrpel tudi revirski konflikt (Tabela: r.l.a.3)1. Posledično pa je samodejno prišel v tako imenovano šizofreno konstelacijo. To bi tudi pojasnilo, zakaj je preskočil električno ograjo, ki se ji je običajno na daleč izogibal.

Verjetno sta bila oba konflikta rešena, in ali je umrl zaradi pljučnice ali desnega srčnega infarkta, to je pljučne embolije v ozdravitveni fazi oz. v epileptoidni krizi, na žalost za nazaj ni več mogoče ugotoviti.

Vsekakor še danes žalujemo za našim Emilom!

Copyright by Dr. med. Ryke Geerd Hamer
Prevod: Anita Kogelnik


1 glej Wissenschaftliche Tabelle der Germanischen Neuen Medizin

***

⇢ še ena izkušnja ene psičke